Izhod iz enostavnega načina

Ples kot intervencija za spodbujanje nevroplastičnosti in gibalnih funkcij v starosti

Nazaj na vrhnjo stran: Podstrani projektov

Evidenčna številka ARISJ5-70191

Trajanje projekta: 1. 3. 2026 – 28. 2. 2029

Nosilec projekta: ZRS Koper, Inštitut za kineziološke raziskave

Gibalna vadba je učinkovit preventivni ukrep za ohranjanje zdravja. Zato je ključnega pomena spodbujati gibalno aktivnost med populacijami, ki so dovzetne za neaktivnost, kot na primer starejša populacija. Čeprav številni starejši ohranjajo pozitiven odnos do gibalne vadbe, na njihovo redno izvajanje vplivajo številni dejavniki. Ples je bil opredeljen kot psihoterapevtsko gibanja za spodbujanje čustvene, kognitivne, fizične in socialne integracije. Kombinacija telesne vadbe in senzorične obogatitve ima močnejše in dolgotrajnejše učinke na nevroplastičnost možganov kot vsak od oblik vadbe zase. Zato je bil ples s svojimi senzoričnimi, motoričnimi in kognitivnimi izzivi predlagan kot ekvivalent kombinirane vadbe. Ples lahko privede do fizičnih učinkov, primerljivih z uveljavljenimi programi telesne vadbe, hkrati pa izboljšuje kognitivne, socialne in vedenjske dejavnike, kot so samomotivacija, čustveno, psihološko in telesno dobro počutje. Staranje je povezano z zmanjšanjem obsega možganov, zlasti v prefrontalni in temporalni skorji, pa tudi v okcipitalni skorji. Te spremembe vplivajo tako na sivo kot na belo snov možganovine. Atrofija obsega možganske skorje ni posledica izgube nevronov, temveč s starostjo povezane atrofije celic in zmanjšane sinaptične gostote. V beli možganovini staranje povzroča aksonske deformacije, ki povzročajo okvarjen nevronski prenos, kar je zlasti očitno v prefrontalni skorji in je povezano z delovnim spominom in izvršilnimi motnjami. Kljub tem s starostjo povezanim spremembam, starajoči se možgani kažejo nevroplastičnost, ki jo posreduje možganski nevrotrofični faktor (BDNF). To kaže na možnost, da bi z ustreznimi spodbudami preprečili škodljive učinke staranja. Nevroplastičnost pomeni, da se nevronska omrežja prilagajajo okoljskim in notranjim spremembam, kot sta učenje in izvajanje novih motoričnih nalog. Oboje je privedlo do povečane nevronske aktivacije v različnih predelih možganov. Nevroznanost plesa je nova. Obstaja le 13 študij, ki so dokumentirale izboljšanje obsega možganov, povezljivosti nevronov ter kognitivne in funkcionalne učinkovitosti. Od tega je 9 študij presečnih in je primerjala plesalce z neplesalci. Le 4 so preučevale vpliv plesa kot strukturirane vadbene intervencije, izvajane več mesecev. Obstaja vrzel v znanju o nevroplastičnosti, ki jo spodbuja ples v starejšem obdobju, ko je upad motoričnih funkcij že opazen.

Razvili bomo prilagojen plesni program za zdrave starejše, ki se osredotoča na varnost, hkrati pa jih nenehno izziva z novimi in vse težjimi koreografijami. Učinke plesnega programa bomo primerjali z uveljavljenim programom gibalne vadbe, da bi preverili hipotezo, da je ples boljša intervencija za spodbujanje nevroplastičnosti ter motorične in funkcionalne učinkovitosti kot običajna vadba za celo telo, ki temelji predvsem na avtomatiziranem gibanju. Po kontroli starosti, spola, prehrane, osnovnega zdravstvenega stanja in gibalnih navad domnevamo, da bo 6-mesečna plesna intervencija izboljšala gibalni status (ravnotežje, hojo), lastnosti mišic (strukturne, kontraktilne in funkcionalne), kognicijo (izvršilne funkcije), možgansko-mišično koherenco, nevrogenezo, ki bo posredovala pri povečanju hipokampalnega, kortikalnega volumna, možganske povezanost in celovitost živčnomišičnega stika, pa tudi izboljšanje motorične kontrole in ravnotežnih sposobnosti. Nazadnje bomo predložili dokaze, da je ples intervencija telesne vadbe z visoko stopnjo adherence, vzdrževanja in sprejemljivosti. V randomizirani, kontrolirani raziskavi bomo 32 plesalcev in plesalk začetnikov v 6-mesečni plesni intervenciji (n=16) primerjali z aktivno kontrolno skupino splošne gibalne intervencije (n=16). Obe intervenciji bosta nadzorovani in bosta imeli enako vadbeno obremenitev. Izvedene bodo meritve pred intervencijo, po njej in 6 mesecev po njenem zaključku, ki se bodo osredotočile na strukturne in funkcionalne vidike možganov, mišic, nevrogeneze in gibalne pripravljenosti ter na izbrane kovariate.

Znanstveno delo temeljnega raziskovalnega projekta »Ples kot intervencija za spodbujanje nevroplastičnosti in gibalnih funkcij v starosti« (J5-70191) financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

Aris logo

Namen in pomen projekta:

Namen predlaganega raziskovalnega projekta je preučiti učinke strukturirane plesne intervencije na nevroplastičnost, gibalne funkcije ter širše zdravstvene izide pri starejših odraslih, ob hkratni primerjavi z uveljavljenim programom splošne telesne vadbe. Izhodišče projekta temelji na dejstvu, da je telesna neaktivnost eden ključnih dejavnikov tveganja za številna kronična obolenja, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, presnovnimi motnjami, sarkopenijo, kognitivnim upadom in frailnostjo. Čeprav ima redna telesna aktivnost dokazano številne pozitivne učinke na fizično in duševno zdravje, ostajajo izzivi predvsem pri vzdrževanju dolgotrajne adherentnosti pri starejši populaciji, na katero vplivajo različne ovire, kot so zdravstveno stanje, okoljski dejavniki, socialni vidiki in motivacija.

Projekt izhaja iz predpostavke, da lahko ples kot kompleksna, večkomponentna oblika gibalne aktivnosti predstavlja posebej učinkovito intervencijo za starejše. Ples namreč združuje aerobno obremenitev, motorično učenje, senzorično stimulacijo, kognitivno angažiranost in socialno interakcijo, kar skupaj ustvarja okolje, ki spodbuja nevroplastičnost. Nevroslikovne in fiziološke raziskave kažejo, da takšne kombinirane aktivnosti aktivirajo širok spekter možganskih regij, vključno z motoričnimi, senzoričnimi, asociacijskimi in subkortikalnimi strukturami, ter lahko vplivajo na strukturo in funkcijo možganov, povečanje nevrotrofičnih dejavnikov (npr. BDNF) ter izboljšanje povezljivosti med možganskimi omrežji. Kljub tem mehanizmom pa je področje nevroznanosti plesa še razmeroma slabo raziskano, zlasti v obliki longitudinalnih randomiziranih kontroliranih študij pri populaciji starejših plesnih začetnikov.

Ključni problem, ki ga projekt naslavlja, je pomanjkanje kakovostnih dokazov o tem, ali lahko ples kot intervencija učinkoviteje spodbuja nevroplastične procese in funkcionalne izboljšave v primerjavi s tradicionalno telesno vadbo. Poleg tega ostaja odprto vprašanje, kako ples vpliva na specifične nevrobiološke mehanizme, kot so struktura možganov, funkcionalna povezljivost, nevromišična kontrola, integracija senzoričnih informacij ter izražanje nevrotrofičnih in drugih biomarkerjev.

Cilj projekta je zato celovito oceniti vpliv šestmesečne plesne intervencije na več ravneh: od možganskih struktur in funkcionalne aktivnosti (z uporabo MRI in fMRI), preko nevromišičnih parametrov (npr. mišična struktura, aktivacija in koordinacija), do funkcionalnih sposobnosti (ravnotežje, moč, gibljivost) in kognitivnih funkcij (zlasti izvršilnih funkcij in spomina). Poseben poudarek bo tudi na biomarkerjih nevroplastičnosti, vnetja, oksidativnega stresa ter nevromišične integritete, kot tudi na parametrih povezljivosti med centralnim živčnim sistemom in mišicami (npr. EEG-EMG koherenca).

Dolgoročni namen projekta je prispevati k razvoju znanstveno utemeljenih smernic za uporabo plesnih intervencij kot orodja za promocijo zdravega staranja, izboljšanje funkcionalne neodvisnosti ter zmanjšanje tveganja za upad gibalnih in kognitivnih sposobnosti. Poleg znanstvenega prispevka projekt naslavlja tudi širši družbeni pomen, saj išče intervencije, ki so dostopne, motivacijske in trajnostne ter lahko izboljšajo kakovost življenja starejših posameznikov.

Projektna skupina:

Projektna skupina deluje v okviru Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper. Izvaja raziskave na presečišču kineziologije, nevroznanosti in staranje. Njihovo delo je usmerjeno v razumevanje prilagoditvenih mehanizmov človeškega organizma na različne oblike gibalne aktivnosti in neaktivnosti skozi življenjski cikel, s posebnim poudarkom na ohranjanju funkcionalnih sposobnosti v starosti. Skupina združuje temeljne in aplikativne raziskovalne pristope ter uporablja napredne metode za spremljanje sprememb v mišično-skeletnem, živčno-mišičnem in centralnoživčnem sistemu, pri čemer posebno pozornost namenja nevroplastičnosti kot ključnemu mehanizmu za ohranjanje in izboljšanje gibalnih funkcij.

V okviru pridobljenega ARIS projekta skupina raziskuje učinke plesne vadbe kot kompleksne, večdimenzionalne intervencije, ki združuje fizično aktivnost, koordinacijo, ritmično zaznavanje, kognitivno angažiranost in socialno interakcijo. Ples predstavlja edinstven model aktivnosti, ki hkrati vključuje motorične, senzorične in kognitivne komponente, kar ga naredi posebej primernega za spodbujanje plastičnosti centralnega živčnega sistema ter izboljšanje ravnotežja, koordinacije, hitrosti reakcije in splošne gibalne učinkovitosti pri starejših posameznikih. Projekt se osredotoča na kvantifikacijo sprememb v nevro-mišičnem delovanju, funkcionalni zmogljivosti ter možganski aktivnosti, z uporabo sodobnih raziskovalnih pristopov in merilnih tehnologij.

Projektna skupina ima bogate izkušnje z raziskavami vpliva gibalne neaktivnosti preko standardiziranih modelov (npr. bed rest, zmanjšanje števila korakov) ter intervencijami za preprečevanje funkcionalnega upada. Svoje znanje uspešno prenaša tudi v klinično in praktično okolje, zlasti na področja rehabilitacije, zdravega staranja in javnega zdravja. V okviru projekta bodo rezultati prispevali k boljšemu razumevanju mehanizmov starostnih sprememb ter k razvoju učinkovitih, dostopnih in trajnostnih intervencij za ohranjanje samostojnosti in kakovosti življenja starejših oseb. Skupina s svojo interdisciplinarno naravnanostjo in mednarodno vpetostjo pomembno prispeva k razvoju znanstvene odličnosti ter k prenosu znanja v širšo družbo.

Vodja projekta

Projektna skupina


Raziskovalne aktivnosti:

Cilji

Cilj je vrednotenje plesnega programa prilagojenega za zdrave starejše neplesalce, ki poudarja varnost in hkrati nenehno izziva preiskovance z novimi in vedno težjimi koreografijami. Učinke tega plesnega programa bomo primerjali z aktivnim, dobro uveljavljenim programom telesne vadbe, da bi preverili hipotezo, da je ples boljša intervencija za spodbujanje nevroplastičnosti, motorične in funkcionalne učinkovitosti kot običajna telovadba celega telesa, ki večinoma temelji na avtomatizmu.

Glavne hipoteze

Po standardizaciji glede na starost, spol, prehrano, osnovno zdravje in ravni gibalne aktivnosti domnevamo, da bo 6-mesečna plesna intervencija pri začetnikih izboljšala gibalne sposobnosti (ravnotežje, hoja), lastnosti mišic (strukturne, kontraktilne in funkcionalne) in kognicijo (zlasti izvršilne funkcije). Poleg tega pričakujemo povečanje nevrogeneze (BDNF), ki bo posredovala pri povečanju hipokampalnega in kortikalnega volumna ter nevronske integritete (lahke verige nevrofilamentov) stabilnosti živčno-mišičnega stika (agrin). Poleg tega bo plesna intervencija povečala kortiko-mišično (EEG-EMG) koherenco.

Opis metod

Randomizirano kontrolirana študija se bo osredotočila na 6-mesečno plesno intervencijo (eksperimentalna skupina) v primerjavi s skupino aktivne splošne telesne vadbe (kontrolna skupina). Obe skupini bosta pregledani tudi po šestmesečnem obdobju spremljanja. Skupno 32 moških in žensk, ki se ukvarjajo s plesom, bo naključno razporejenih v eksperimentalno (n = 16) ali kontrolno skupino (n = 16). Merila za vključitev bodo naslednja: starost > 65 let in brez sistematične plesne vadbe v zadnjih 10 letih. Izključitvena merila bodo naslednja: telesna prizadetost in nevropatija, hude psihološke, psihiatrične in nevrološke bolezni, blage kognitivne motnje in nenadzorovane srčno-žilne bolezni. Pred vključitvijo preiskovancev bo pridobljeno etično soglasje Nacionalne komisije za medicinsko etiko Republike Slovenije.

Plesna intervencija

Program z 48 srečanji bo sestavljen iz dveh tedenskih srečanj, ki bosta trajala 90 minut. Po splošnem ogrevanju in vajah za gibljivost (10 minut) bo plesni program sestavljen iz katere koli vrste plesa: valček, fokstrot, swing, rumba, cha-cha, torej najlažjih vrst plesov, ki se jih lahko začetniki naučijo v šestih mesecih.

Intervencija s splošno telesno vadbo

Program 48 srečanj bo sestavljen iz dveh tedenskih srečanj, ki bosta trajala 90 minut. Po splošnem ogrevanju in vajah za gibljivost (10 minut) bo splošna fitnes vadba sestavljena iz primerljive vadbene obremenitve kot plesni program (število minut nad mejno srčno frekvenco). V ta namen se bo skrbno spremljala usklajenost s plesno vadbeno obremenitvijo in po potrebi prilagodila intenzivnost programa splošne telesne pripravljenosti.

Metode merjenja

Pred (BDC), med, po 6-mesečni intervenciji (POST6) in 6 mesecev po zaključku intervencije (FU6) bomo preiskovancem izmerili:

MRI možganov (volumni)

Strukturna MRI motorične skorje, somatosenzorične skorje, bazalnih ganglijev in cerebeluma bo opravljena s Siemensovo 3T.

Funkcionalna MRI možganov (fMRI)

Slike fMRI v stanju mirovanja in slike fMRI, povezane z nalogami, bodo zbrane z aparatom Siemens 3T na ravni celotnih možganov. Preiskovanci si bodo morali ogledati več kratkih posnetkov plesne predstave, ki se bodo menjavali v blokovni zasnovi s približno 15-sekundnimi obdobji fiksacije za slikanje, povezano z nalogo.

Neprekinjena MRI mišic:

Pri slikanju z MRI celotnega stegna bomo izračunali presen mišic kvadricepsa in vastus lateralis; volumna bosta dobljena s seštevanjem serije skrajšanih stožcev med dvema osnima slikama.

Ultrazvok

Arhitekturi mišic vastus lateralis in gastrocnemius medialis bosta izmerjeni z linearnim ultrazvokom z razširjenim vidnim poljem.

Mišična biopsija

Biopsija mišice vastus lateralis za določitev biomarkerjev integritete živčno-mišičnega stika.

Kratek test telesne zmogljivosti

Testiranje funkcionalne mobilnosti.

Test telesne pripravljenosti starejših

Testiranje telesne funkcionalne pripravljenosti s sedmimi testi.

Y-dinamični test ravnotežja

Testiranje dinamičnega ravnotežja.

Test štirih kvadratnih korakov

Testiranje dinamične stabilnosti in koordinacije.

Modificirani Rombergov test

Testiranje ravnotežja na trdnih in prožnih podpornih površinah.

Ravnotežje za eno in dvojno nalogo

Ocenjuje se z dvema nalogama, ki se predstavita z uporabo slušalk za navidezno resničnost.

Baterija za kognitivno ocenjevanje

Za oceno kognitivnih sposobnosti bomo uporabili baterija testov.

Tenziomiografija

Meritev kontraktilnih lastnosti vastus lateralis in gastrocnemius medialis.

Elektromiografija visoke gostote

V vseh mišicah meč bo zabeležena intramuskularna koherenca.

Največje prostovoljne kontrakcije mišice kvadriceps

Z dinamometrijo bomo ocenili največjo silo/navor, hitrost razvoja sile in aktivacijsko stopnjo, moč in funkcijo.

Elektroencefalografija

Za izhodiščno stanje v mirovanju ter med različnimi posturalnimi in z gibanjem povezanimi enojnimi in dvojnimi nalogami.

Vzorci venske krvi

Za izbrane biomarkerje: nevrodegeneracije, nevrogeneze, angiogeneze, oksidativni stres, vnetje, vitamin D, C-reaktivni protein, S-holesterol, S-trigliceridi, S-HDL-holesterol, S-LDL-holesterol, S-glukoza, folati, vitamin D, vitamin B12.

Maksimalna aerobna zmogljivost

Bo določena s postopno vadbo na cikloergometru z elektronsko zavoro.

Antropometrija

DXA celega telesa.

Količini in intenzivnost gibalnih navad

Bomo izmerili v 7-dnevnem nošenju 3D merilnikov pospeška.

Ocena prehrane

Intervjuji prehranjevalnih navad, upoštevanje mediteranske diete.

Vprašalniki

Za oceno kakovosti življenja, duševnega počutja, zadovoljstva, telesnih in duševnih potreb ter adherence, sprejemanja in vzdrževanja intervencij.

Vsa raziskovalna oprema, potrebna za študijo, je na voljo pri prijaviteljih.