sl
Italiano
English
Opis
SLOVENSKI DIALEKTOLOŠKI LEKSIKALNI ATLAS SLOVENSKE ISTRE (SDLA-SI) I
Avtorja / Author: Rada Cossutta, Franco Crevatin
Atlas prinaša odgovore po vprašalnici furlanskega atlasa ASLEF in je v tem smislu nadaljevanje SDLA-Ts, ki je bil izpeljan na Krasu s pomočjo iste vprašalnice. Anketa po vprašalnici ASLEF je bila zahtevna in zamudna, ker je tematika vprašanj večinoma zelo specialna, za kar je potrebno veliko razgledanosti eksploratorja in izbranih informantov. Nekatera vprašanja furlanske vprašalnice v anketi za istrskoslovenske govore niso prišla v poštev in sem jih zato izpustila. Vseh vprašanj za slovenske govore je tako ostalo 740 (386 v prvem delu, 354 v drugem delu, medtem ko jih ima vprašalnica ASLEF 816.
Terensko delo je bilo izvedeno po tradicionalni dialektološki metodi snemanja gradiva na magnetofonski trak. Poglavitnega pomena je bila skrbna izbira informantov, saj je od njih odvisen ves potek raziskave. Opirali smo se zlasti na starejše ljudi, ki so dragocen vir podatkov, ki so mladim neznani. Sledilo je zapisovanje v slovenski fonetični transkripciji v obliki seznamov besed. Večino fonetskih zapisov sem, ob dragocenih nasvetih profesorja Crevatina preverjala v sodelovanju s profesorjem Logarjem, ki je tudi določil mrežo 21 raziskovalnih točk, enakomerno porazdeljenih po vsem istrskoslovenskem teritoriju. Z dialektološkega vidika je to območje homogena celota, čeprav ga ločnica Koper-Marezige-Zazid deli na dva govora, rižanskega in šavrinskega. Slednji je po Logarjevem mnenju rezultat mešanja slovenskih, hrvaških in srbskih narečnih prvin v zvezi z uskoško kolonizacijo Istre. Obema je namreč skupna vrsta enakih pojavov, ki jih je Logar natančno opredelil in ki so značilni za dolenjska in primorska narečja, oba pa sta istočasno razvila lastne posebnosti zaradi katerih se med seboj tudi razlikujeta.
V zadnji fazi atlasa je bilo vse gradivo kartografirano. Karte, ki so izključno leksikalne, razkrivajo veliko možnosti za ugotavljanje in utemeljevanje razslojenosti istrskoslovenskega besedja, ki poteka v različnih smereh: a) kot leksikalna diferenciacija narečnega gradiva v razmerju do slovenskega knjižnega jezika; b) kot leksikalna diferenciacija različnih govorov med sabo na osnovi slovanskega leksikalnega fonda v stiku z romanskim in germanskim.
Izdajo monografije je finančno podprla: Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
