Vilma Malečkar: DALMATINSKE NEVESTE

Opis

DALMATINSKE NEVESTE. Procesi ženske poročne migracije iz zadrskega zaledja v Brkine v 20. stoletju

Avtorica / Author: Vilma Malečkar

Knjiga avtorice Vilme Malečkar Dalmatinske neveste, ki je predelano magistrsko delo, temelji na terenski etnografski študiji procesa ženskih ženitnih migracij iz zadrskega zaledja (Ravni Kotari) v Brkine, ki se je začel v šestdesetih letih 20. stoletja in se pretrgal z neodvisnostjo Slovenije. Šlo je za enosmerno migracijo: iz perspektive kmečkih deklet iz zadrskega zaledja, ki so imele doma slabše izglede za poroko, je bila poroka na brkinsko kmetijo – v razvitejše kmečko okolje – precej sprejemljiva rešitev. Na drugi strani je bil tudi za brkinske kmečke sinove oziroma njihove starše – dediče kmetije – »uvoz« neveste iz Dalmacije s stališča kontinuitete kmetije sprejemljiv, če doma ni bilo mogoče najti neveste.

Primer poročnih migracij, ki si ga je za svojo obravnavo izbrala avtorica, je za socialnoantropološka preučevanja poročnih sistemov in strategij relevanten in dragocen, ker se ob njem odpirajo nekatera nova teoretska in konceptualna vprašanja. To so zlasti tista spoznanja, ki prispevajo k nadaljnji razdelavi koncepta poročnega areala in analizi ženitnih posredniških strategij. Avtoričina raziskava je pokazala, da se je ženitno posredništvo izvorno navezalo na funkcije kmečkega trgovanja v skupnem ekonomskem omrežju (tržnica na Reki) in da se je pravzaprav porajalo kot »stranski proizvod« te trgovine, s časom pa preraslo v relativno samostojno in monetizirano specializacijo. Ženitni posredniki so si zaradi relativne kulturne različnosti obeh regij hkrati naložili vlogo kulturnih posrednikov. Stalni tok nevest, četudi enosmeren, teoretsko konstiruira poročni areal, ki pa je običajno teritorialno kontinuiran; obravnavani primer prinaša v diskusijo zgled diskontinuiranega areala. Študija prinaša tudi relevantna spoznanja o kulturnih ozadjih motivov, ki so migracijo omogočili ter olajšali, in o položaju nevest v kulturno drugačnem okolju ter o refleksiji tega položaja v naslednji generaciji (otrok mešanih zakonov).

Iz recenzije dr. Bojana Baskarja

Izdajo monografije je finančno podprla: Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije