Ovrednotenje ekonomske upravičenosti namakanja oljk z avtomatiziranim sistemom za deficitno namakanje

Opis

Vse pogostejši in intenzivnejši ekstremni vremenski dogodki, ki so v zadnjih letih povzročili največ škode v pridelavi oljk (manjši pridelki, slabša kakovost oljčnih olj), potrjujejo, da brez prilagajanja podnebnim spremembam ne bo mogoče ohraniti ekonomske vzdržnosti pridelave oljčnega olja. Neizpodbitno dejstvo je, da je namakanje kmetijskih zemljišč eden najučinkovitejših ukrepov blaženja podnebnih sprememb. Kljub številnim tujim in domačim raziskavam, ki so pokazale pozitivne učinke avtomatiziranega deficitnega namakanja oljk na kakovost in količino pridelka, se pridelovalci oljk le redko odločajo za avtomatizirano namakanje. Postavitev in izvajanje tehnološko dovršenega vodenja in avtomatskega nanosa vode pri deficitnem namakanju zahtevata strokovna znanja, ki jih oljkarji nimajo. Zaradi omejenih vodnih virov, zapletenih postopkov pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za namakanje, bojazni o ekonomski neupravičenosti in neznanja uporabljajo preprosto opremo, ki omogoča namakanje po lastnih občutkih in izkušnjah, kar vodi v nenadzorovano porabo vode in ekonomsko neupravičeno namakanje. Da bi zagotovili učinkovito in trajnostno rabo vode na kmetijskih gospodarstvih, učinkovito blaženje podnebnih sprememb ter hkrati stabilnost proizvodnih in ekonomskih razmer v oljkarstvu, je v predmetni publikaciji na podlagi rezultatov projekta Avtomatizacija in ekonomska upravičenost namakanja v oljkarstvu ovrednotena ekonomska upravičenost vpeljave avtomatskega namakalnega sistema v prakso pri različnih talnih tipih, kultivarjih oljk in mikropodnebnih pogojih.