JOSIP AGNELETTO, SLOVENSKI KULTURNIK IN POLITIK V ISTRI IN TRSTU

Opis

JOSIP AGNELETTO, SLOVENSKI KULTURNIK IN POLITIK V ISTRI IN TRSTU

Avtorji / Authors: Milan Gregorič, Salvator Žitko, Milica Kacin Wohinz, Branko Marušič, Egon Pelikan, Milan Pahor, Nadja Magajna, Piero Purini, Gorazd Bajc, Nevenka Troha

Obdobje po drugi svetovni vojni, v katerega se vključuje politično delovanje dr. Josipa Agneletta, izstopa v zgodovini tržaških Slovencev zaradi svoje nenavadne burnosti in razklanosti. Medtem ko se je nad glavnino slovenskega naroda poveznila monolitnost enopartijskega sistema, je po letu 1945 na Tržaškem znotraj slovenskega tabora prišlo do prave erupcije političnih strasti in ideoloških usmeritev. To dejstvo je sicer vneslo v življenje Tržaških Slovencev tako razvejan pluralizem, kakršnega v preteklosti niso poznali, vendar jim ni dovolilo, da bi s plodnim medsebojnim dialogom oblikovali skupno strategijo v obrambi narodnih interesov. V odnosu do anglo-ameriške vojaške uprave, po letu 1954 pa do italijanske države, Slovenci ponavadi niso nastopali enotno in se zaradi tega na Tržaškem niso mogli uveljaviti kot politični osebek, s katerim bi bilo treba računati. Nad nacionalnimi koristmi so prevladala ideološka prepričanja in zavezništva, kar je imelo za posledico živahno organizacijsko in kulturno dejavnost, ki pa pri uveljavljanju narodnostnih pravic ni prinesla vidnejših rezultatov.

Referati, ki so bili predstavljeni na strokovnem posvetu, posvečenem Josipu Agnelettu v organizaciji Znanstveno-raziskovalnega središča Republike Slovenije Koper, Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Zgodovinskega društva za južno Primorsko, Krožka za društvena vprašanja Virgil Šček in kulturnega kluba Istra, so iz različnih zornih kotov osvetlili omenjeno stvarnost in ji dali tisto zgodovinsko razsežnost, ki je doslej manjkala. Očitno je, da je marsikatero vprašanje ostalo nedorečeno in da bo treba vložiti v raziskovalno delo še mnogo truda, če hočemo oblikovati podrobnejšo podobo tedanjega političnega življenja v Trstu, toda številni referati, zlasti mlajših zgodovinarjev so dali posvetu in s tem tej publikaciji posebno svežino.

Iz recenzije prof. dr. Jožeta Pirjevca

Izdajo monografije je finančno podprla: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za zunanje zadeve – Urad za Slovence po svetu, Mestna občina Koper