sl
Italiano
EnglishEvidenčna številka ARIS: J6-50196
Trajanje projekta: 1. 10. 2023 – 30. 9. 2026
Nosilec projekta: ZRS Koper, Inštitut za filozofske in religijske študije
solinarstvo, okoljska modrost, izkustveno znanje, ekoetnografija, dediščinjenje, sobivanje, okoljska humanistika, ekofenomenologija, ekozofija, kulturna in naravna dediščina, soline, elementalno izkustvo, biosocialna postajanja, sol, kristaliziranje, utelešeno kritično mišljenje
Raziskovalni projekt obravnava tradicionalno solinarstvo – obrt pridelave morske soli, kot utelešeno praktično modrost. Solinarstvo v jugozahodni Sloveniji označujeta slikovita pokrajina in bogastvo kulturne dediščine. Solinarstvo redko dojemamo z vidika edinstvenega in neprestanega prepletanja med človeškimi in nečloveškimi dejavniki solin. Raziskava stremi k odstiranju razumevanja solinarstva kot odraza sobivanja človeka in okolja. Okolje ponuja in prenaša svojo modrost na človeka, ki jo z izkušanjem sčasoma tudi utelesi. Namen raziskave je razpreti novo razumevanje solinarstva na področju okoljske antropologije. Raziskava temelji na inovativnih transdisciplinarnih vpogledih z vidika filozofije, dediščine in kulturne tradicije, oblikovanja skupnosti ter transformativnega upravljanja v smeri trajnosti.
Osrednji cilj raziskave je vzpostavitev transdisciplinarnega prispevka o današnji dediščini solinarstva kot izkustveni okoljski modrosti, izhajajoči iz edinstvenega odnosa med ljudmi in okoljem. Sloni na naslednjih smernicah:
- pridobivanje etnografskih uvidov o solinarstvu kot izkustvenem sodelovanju med solinarji, solinarkami in solinami;
- osvetlitev odnosov med solinarkami, solinarji in solinami, z vidika njihovega medsebojnega vpliva na njihovo oblikovanje kot biosocialnih postajanj;
- razkrivanje novih ekozofij, ki klijejo iz teh odnosov, ter jih dojemati kot potencialne plodne temelje za;
- prevrednotenje dediščine solinarstva in pomena solinarstva za okoljsko sobivanje.
lzvirni ekoetnografski pristop te raziskave vključuje: a) razmišljanje onkraj delitve med naravo in človekom, b) privzemanje poantropocentričnega mišljenja in c) upoštevanje konteksta odnosnosti bitij kot biosocialnih postajanj. Ekocentralno snovani transdisciplinarni temelji raziskave dopuščajo vzajemno sooplajanje uvidov in odpiranje prostora za potencialno nastajajoče ekozofije, ki so formativne za samo tradicijo solinarstva. Raziskava posebno pozornost namenja elementom – vodi, zraku, ognju, zemlji – ki se kristalizirajo in koncentrirajo v zrnu soli. Raziskava se razmišljajoč skozi filozofiji Mauricea Merleau-Pontyja in Gastona Bachelarda usmerja k oblikovanju nove elementalne ekofenomenologije.
Projekt temelji na ekoetnografski metodi in terenskemu delu ter tako omogoča zbliževanje področij vednosti okoljske humanistike, kot so okoljska antropologija, ekofilozofija, geografija, kulturna dediščina oziroma dediščinjenje ter politična ekologija. S tem predstavlja konkreten primer, kako se humanistika lahko razvije v svojo različico kritične posthumanistike, ki spodbuja postantropocentrično razmišljanje in omogoča razumevanje znanja kot ustvarjenega na osnovi biosocialnih odnosov človeka z nečloveskimi elementi, kot so okolje, njegovi elementi, in drugo prebivalstvo. Večina metod raziskave se izvaja v okvirih terenskega dela, med katerimi je osrednja metoda opazovanje z udeležbo. Soline so osrednji vir zbiranja podatkov, opazovanja, sodelovanja, izkušanja in deljenja ekoetnografskih spoznanj. Druge pomembne specifične metode projekta so med drugimi utelešeno kritično mišljenje, mikrofenomenologija, hodinarji in elementalna ekofenomenologija.
Znanstveno delo temeljnega raziskovalnega projekta »Zrno soli, kristalizacija sobivanja: solinarstvo kot izkustvena okoljska modrost« (J6-50196) financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).
Projektna skupina
Raziskavo izvaja interdisciplinarna raziskovalna skupina, ki nudi trdne temelje za oblikovanje ekosrediščnega transdisciplinarnega in fluidnega inovativnega razumevanja solinarstva. Vodja projekta Maja Bjelica (dr. antropologije) je poleg v raziskovanje okoljske humanistike zadnjih šest let vključena v koordinacijo prostovoljske skupine, ki se ukvarja s solinarstvom. Njena povezanost s solinami zagotavlja dostop do raziskovanega terena in omogoča povezovanje s solinarsko skupnostjo. Podobno je s solinarstvom domač Primož Pipan (dr. geografije), ki je v obdobju 1999–2005 vodil sedem mednarodnih prostovoljnih taborov solinarstva. Še trije drugi člani projektne skupine so neposredno povezani s solinami in zagotavljajo dodatne neprecenljive povezave z lokalno skupnostjo: Barbara Bradaš Premrl (magistrica izobraževalnega managementa), ki zagotavlja tehnično podporo in strokovno podkovanost v uredniškem delu; Daša Ličen (dr. antropologije), ki se ukvarja z dediščinjenjem in lokalno zgodovino; in Matjaž Kljun (doktorski kandidat na področju politične ekologije), ki že več kot desetletje raziskuje solinarsko kulturno dediščino in kot strokovno usposobljen konservator, trenutno zaposlen na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, zagotavlja dostop do referenčnih dokumentov. Kljun tesno sodeluje z Jernejo Penca (dr. mednarodnega prava), ki raziskuje vidike okoljskega in trajnostnega upravljanja družbeno-ekoloških sistemov na globalni, regionalni in nacionalni ravni ter svoje strokovno znanje vnaša v povezovanje izkustvenega znanja s transformativnimi spremembami. Vpogled v ekozofije razvijata Petri Berndtson (dr. filozofije) in Lenart Škof (dr. filozofije), ki sta oba vodilna raziskovalca respiratorne filozofije in k področju ekozofij pristopata iz elementalne ekofenomenologije. Njune uvide dopolnjujejo ekozofije, ki jih tvorijo razkrita izkustvena vedenja, razkrita z ekosrediščnim terenskim raziskovanjem.
Vodja projekta
Dr. Maja Bjelica, namestnica predstojnika Inštituta za filozofske in religijske študije ZRS Koper, svojo raziskovalno dejavnost v okviru projekta umešča na področje okoljske humanistike, predvsem okoljske antropologije podprte z etnografsko metodo ter okoljske filozofije, ki jo snuje na osnovi odnosnih ekozofij ter elementalne ekofenomenologije. Kot vodja projektne skupine si prizadeva k transdisciplinarnemu pristopanju do raziskovalne teme, to je solinarstvu, ter k sooplajanju raziskovalnih uvidov ter razmislekov. Osredinja se na odstiranje solinarstva kot dejavnosti, ki je plod sobivanja med človekom in naravo, posameznico oziroma posameznikom, skupnostjo in okoljem, subjektom in življenjskim prostorom, ki sta venomer medsebojno porozno povezana.
Projektna skupina
Dr. Petri Berndtson, znanstveni sodelavec na Inštitutu za filozofske in religijske študije ZRS Koper, v okviru projekta svojo raziskovalno dejavnost osredotoča na prepletajoča se področja filozofije elementov (zlasti elementalne poetike Gastona Bachelarda), respiratorne filozofije (Berndtson 2023) in ekofenomenologije (zlasti fenomenologije zaznave elementov Mauricea Merleau-Pontyja). V dialogu s temi križajočimi se filozofsko-metodološkimi perspektivami si Berndtson prizadeva razviti nov elementalni in fenomenološki pristop, v katerem bi lahko nastajanje soli kot proces kristalizacije izkustveno razumeli kot atmosfersko reverzibilnost in sobivanje med elementi (zrak, voda, ogenj in zemlja) ter solinarji in solinarkami kot situiranimi dihalnimi telesi-subjekti.
Prof. dr. Lenart Škof, predstojnik Inštituta za filozofske in religijske študije ZRS Koper, kot eden izmed vodilnih raziskovalcev na področju respiratorne/dihalne in širše elementalne filozofije in s tem povezane okoljske humanistike v okviru projekta raziskuje nove vidike elementalne filozofije zraka, vode, zemlje in ognja, pri čemer uporablja metode ekofenomenologije, filozofije narave in respiratorne filozofije, ki jo tudi sam razvija. Obravnava tudi sodobno elementalno ontologijo mineralov in kristalov, ki temelji na filozofskih uvidih Ersta Haeckla, v novejšem času pa se s temi tematikami ukvarjajo predstavnice in predstavniki novega materializma. Posebno pozornost v okviru tematik ekozofije posveča izvirnemu filozofskemu zastavku prepletenosti elementalno-atmosferskega prebivanja kot nove veje ekofenomenologije, kar je mogoče neposredno navezati na študije solinarstva kot filozofske in izkustvene prakse.
Jerneja Penca, predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije pri ZRS Koper, svoje strokovno znanje s področja okoljskega in trajnostnega upravljanja uporablja pri razumevanju delovanja in možne prihodnosti Sečoveljskih solin. Znotraj projekta razmišlja o ovirajoči in omogočajoči vlogi pravnih norm, institucij in paradigem pri izgradnji solin kot prostora za sobivanje in trajnost, pri čemer se opira na družboslovje in okoljsko humanistiko, kot jo posreduje preostala raziskovalna skupina.
Matjaž Kljun, asistent na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije ZRS Koper, v okviru projekta raziskuje okoljske diskurze na študijskem primeru Piranskih oz. Sečoveljskih solin. Podrobneje proučuje kulturne in strukturne razmere, v katerih se je solinarska dejavnost oblikovala v preteklosti in razmere v katerih se odvija v sedanjosti. Ugotovitve o kulturnih in strukturnih lastnostih solinarskega dela ter o načinih okoljskega in prostorskega upravljanja opredeljuje na temelju razumevanja predstav zadevajočih akterjev, zgodovine območja in sedanjih razmerij, ki tvorijo solinsko realnost. Proučevano tematiko analizira prek diskurzov ekološke politične misli. Možnost snovanja konceptov razreševanja izzivov prostora snuje prek komunikacijskih nastavkov deliberativne demokracije.
Barbara Bradaš Premrl, knjižničarka ZRS Koper, ima večletne delovne izkušnje na področju knjižničarstva visokošolskih in znanstvenoraziskovalnih organizacij ter na področju koordiniranja nacionalnih in mednarodnih projektov. V okviru projekta sodeluje pri administraciji in koordinaciji projektnih aktivnosti, vodi osebne bibliografije raziskovalcev in raziskovalk, pomaga pri zagotavljanju odprtega dostopa do njihovih znanstvenih objav, sodeluje v uredniških postopkih ter pri organizaciji projektnih dogodkov. Poleg tega prestavlja neposredno vez z lokalno skupnostjo Sečoveljskih solin.
Članice in člani projektne skupine iz partnerskih ustanov
Dr. Primož Pipan, znanstveni sodelavec Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, raziskuje solinarstvo z vidika pokrajine. Predvsem ga zanimajo možnosti za ponovni razmislek o dediščini Sečoveljskih solin z vidika premoščanja dolgotrajnega razkoraka med kulturno in naravno dediščino. V projektu je vpet v organizacijo hodinarjev v Sečoveljskih solinah. Ukvarja se tudi s primerjavo dediščinjenja solinarstva in solin med Sečoveljskimi solinami in solinami v Italiji, na Hrvaškem ter v Franciji.
Dr. Daša Ličen, docentka na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, je historična antropologinja, poznavalka zgodovine regije in procesov dediščinjenja. Njen glavni raziskovalni fokus je v okviru projekta usmerjen v dediščinjenje solin in dela solinarjev ter solinark, zlasti v luči persistentnega, a vprašljivega, ločevanja na naravno in kulturno dediščino.
Raziskovalne aktivnosti
Raziskovalni program
Raziskovalni program je dvodelen, sestavljen iz ekoosrediščenih raziskovalnih aktivnosti in t. im. sooplajajoče podporne raziskovalne dejavnosti. Prve se izvajajo večinoma sočasno in so si medsebojno komplementarne, druge pa so izvedene v specifičnih obdobjih oziroma dogodkih raziskave, npr. v času pobiranja soli, ter se neposredno povezujejo na vse štiri stebre primarnih raziskovalnih dejavnosti.
A) Ekosrediščne raziskovalne dejavnosti
A1) Ekosrediščna raziskovalna poglobitev: izkustvo solinarstva
Ta terenska raziskovalna dejavnost je zastavljena kot najobsežnejša z namenom zagotavljanja pridobivanja izkustvenega znanja solinarske obrti. Posebno pozornost namenjamo uvidu v dojemanje solinarstva kot ukoreninjenega v okolje.
- Uvod v solinarstvo: preliminarno zbiranje podatkov in priprava na terensko delo, kartiranje terena, raziskovanje materialne in družbene ureditve solin, vključevanje v solinarsko skupnost;
- Odkrivanje solinarstva (1. leto): povezovanje z izkušenimi solinarji za postopno učenje specifičnih solinarskih veščin in pridobivanje znanja;
- Postajanje solinarji in solinarke (2. leto): uporaba pridobljenih izkušenj in samostojno vključevanje v celoten solinarski proces;
- Razširjanje solinarstva (3. leto): prenašanje pridobljenih veščin in znanj solinarstva na zainteresirane osebe in skupine (lokalna skupnost, raziskovalci in raziskovalke, dijaške skupnosti, itd.)
A2) Ekoetnografska raziskava relacijskih biosocialnih postajanj
Ta del raziskave se osredotoča na razkrivanje solinarstva kot procesa, ki izhaja iz poroznega razmerja med človeškimi in nečloveškimi akterji, torej med solinarji oziroma solinarkami in samimi solinami. Poglobitev v različna raziskovalna vprašanja se izvaja z različnimi pristopi:
- Intervjuji I–II (nestrukturirani in polstrukturirani) s solinarsko skupnostjo in drugimi sodelujočimi osebami;
- ekofenomenološko raziskovanje vplivov odnosov z več-kot-človeškimi akterji, prisotnimi v dejavnosti solinarstva (soline, sol, slanica oziroma matična voda, solinarski bazeni, blatni nasipi …);
- analiza vzpostavljenih odnosov s solinarji oziroma solinarkami, solinami in njenimi elementi (voda – morje, zrak – veter, ogenj – sončna toplota, zemlja – petola) na osnovi utelešenega kritičnega mišljenja, ki omogoča samoevalvacijo pridobljenega izkustvenega znanja;
- opazovanje značilnosti solinarske skupnosti in oblikovanja njenega okoljskega sobivanja.
A3) Iskanje ekozofij: elementalna preiskava
Ekofilozofska analiza pridobljenih podatkov in izkušenj za razkrivanje možnih ekozofij solinarjev oziroma solinark, solinarstva in njenih elementov.
- Intervjuji III–IV (strukturirani): poglobljeni intervjuji, ki temeljijo na metodah utelešenega kritičnega mišljenja in mikrofenomenologije, in vključujejo poudarek na eko-fenomenološki samorefleksiji lastnega izkustva okolja in lastnega utelešenja v okolju, usmerjeni v možnost razčlenitve specifičnih ekozofij;
- samoanaliza raziskovalk in raziskovalcev o možnosti vzpostavitve specifične ekozofije na osnovi izkustva solinarstva;
- (ponovno) vzpostavljanje elementalne ekofenomenologije v solinah: odnosnost solin; razumevanje soli kot rezultata medsebojnega delovanja štirih elementov, ki se s koncentracijo kristalizirajo preko soli in kot sol;
- raziskovanje podobnosti med Bachelardovimi študijami o alkimističnih pojmovanjih soli in Merleau-Pontyjevem telesu (»flesh«).
A4) Dediščinjenje in okoljsko sobivanje
Preiskovanje vpliva pridobljenega izkustvenega znanja in identificiranih ekozofij na proces dediščinjenja ter oblikovanje in razumevanje okoljskega sobivanja.
- Vpraševanje o pojmovanju solinarske dediščine in v kolikšni meri ta upošteva edinstveno vpetost solinarstva v okolje;
- Raziskovanje možnosti ponovnega premisleka solinarske dediščine za premostitev dolgotrajne ločnice med kulturno in naravno dediščino;
- Poudarjanje izkušnje solinarstva kot oblike trajnosti v razmišljanju in praksi;
- Razmislek o možnostih upravljanja in ovirah za povečanje transformativne prakse.
B) Sooplajajoče raziskovalne dejavnosti
B1) Hodinarji
Hodinarji, ki jih je leta 2014 zasnoval Nick Shepherd s sodelavci, so utemeljeni na utelešenem raziskovanju pokrajin in vključujejo tudi etnografijo hoje.
B2) Avdiovizualna dokumentacija
Fotografije, filmski in zvočni posnetki kot dodatni raziskovalni podatki, ki nastajajo med različnimi raziskovalnimi aktivnostmi, predstavljajo možnost za povratno ekoetnografsko analizo skozi celotno trajanje projekta.
B3) Solinarstvo: primerjalna ekoetnografija
Terenska izkustvena raziskovanja solinarstva v solinah v tujini: Cervia v Italiji, Nin in Ston na Hrvaškem ter Guérande v Franciji. Vsaka trajajoč okvirno dva tedna omogoča kratek vpogled v druge možne ekozofije solin.
B4) Eko-sodelovanje: solinarji in solinarke širijo in sodelijo izkustveno modrost
Skupna dejavnost izmenjave informacij, znanja in izkušenj o solinarstvu:
- »Slani zapiski«: javna spletna platforma za izmenjavo izkušenj solinarjev in solinark
- »Slano izkustvo«: skupnostne delavnice izkustva solinarstva.
Namen in pomen projekta
Namen projekta je tudi lokalni skupnosti, zainteresirani javnosti in znanstvenikom oziroma znanstvenicam predstaviti današnje solinarstvo z nove perspektive izkustvene okoljske modrosti. Ta ekoosrediščena raziskava predvideva dolgoročno terensko delo. Člani in članice raziskovalne skupine se udejstvujejo v solinarskih procesih v Krajinskem parku Sečoveljske soline ter sodelujejo s skupnostjo in okoljem solin.
Pomen raziskovalnega projekta za razvoj znanosti je večplasten, saj se odvija na transdisciplinarnem raziskovalnem področju in privzema različne metodologije na več raziskovalnih področjih humanistike. Prvič, ključno prispeva k ponovnemu pojmovanju in alternativnemu razumevanju dediščine solinarstva, ki je še vedno aktivna v Sloveniji in tujini, predvsem na osnovi etnografskega pristopa, in tako ponuja bistven dodatek k znanju o solinarstvu iz preteklosti. Drugič, raziskovanje relacijskega vidika biosocialnega postajanja ponuja alternativo ločnici med naravo in kulturo. To posledično ponuja antropološko in filozofsko podlago za razvoj odnosnega pristopa do okolja, ki presega njegovo instrumentalizacijo. Tretjič, iskanje ekozofij je tudi inovativen način raziskovanja odnosov v okolju in z okoljem, ki spodbuja artikulacije in pojmovanja izvirnih teorij, tudi na področjih dediščinjenja in trajnostnih okoljskih sprememb. Četrtič, raziskovalni projekt predstavlja tudi vzor možnih načinov uporabe inovativnih raziskovalnih metod v okvirih terenskega dela, kot so hodinar, utelešeno kritično mišljenje, mikrofenomenologija in elementalna ekofenomenologija, kar prav tako prispeva k premagovanju delitve med teorijo in prakso.
Rezultati ne bodo predstavljeni samo z znanstvenimi objavami člankov in predstavitvami na konferencah, temveč tudi z organizacijo znanstvenega srečanja in izdajo zbornika prispevkov o solinarstvu, kar spodbuja transdisciplinarno znanstveno sodelovanje. Projekt je zasnovan tako, da širi svoje rezultate tudi onkraj znanstvene skupnosti. Ponuja možnost obogatitve etnografske zbirke solinarstva, obstoječe v Muzeju solinarstva. S predvidenimi skupnostnimi dejavnostmi (javna razstava, vzpostavitev spletne platforme za izmenjavo izkušenj, ponudba interaktivnega izkustva dejavnosti solinarstva), skuša raziskovalni projekt svoja spoznanja predstaviti lokalni skupnosti, institucijam, ki sodelujejo pri upravljanju te tradicije, ter lokalnim in državnim organom, odgovornim za njeno ohranitev. To ne omogoča zgolj širjenja znanja o tej sodobni tradiciji, temveč tudi popularizacijo znanstvenih raziskav okoljske humanistike.
Izvedba
2024
Javne predstavitve projektnih vsebin
Velike Karlovice (Češka), 25. september 2024, in Ljubljana, 26. september 2024.
Članici projektne skupine, dr. Jerneja Penca in dr. Maja Bjelica sta projektne vsebine predstavili na dveh javnih mednarodnih dogodkih, prva v kraju Velike Karlovice na Češkem, druga pa v Ljubljani. Penca se je udeležila mednarodne delavnice naslovljene Nature-based governance: coevolutionary and transformative perspectives on the biodiversity and climate crises, kjer je predstavila svoje razmišljanje o vprašanju »How transformative is the nature restoration law?«, v katerega je vključila tudi primer solinske krajine. Bjelica pa je na dogodku TO)pot: Festival korenite zvočne hoje izvedla peripatetično predavanje »Poslušanje ritmov, poslušanje tišin«, v katerega je vpeljala tudi razmislek o poslušanjih in tišinah v okviru solinarskega izkustva.
Odkrivanje solinarstva: sezonsko terensko delo in ekosrediščno utelešeno izkustvo
Sečoveljske soline, Lera, od 27. junija do 5. septembra 2024
Za prvo leto projektnega terenskega dela in na slednjem snovane ekosrediščne raziskovalne poglobitve v izkustvo solinarstva smo zasnovali odkrivanje solinarstva, v okviru katerega smo članice in člani projektne skupine v sodelovanju lokalnih solinarjev postopoma usvajali specifične solinarske veščine.
Konec junija smo se pridružili skupini solinarjev in solinark na Fondu N19 ter z njimi izvajali najprej pripravo solnega fonda, kasneje pa tudi pobiranje soli. Ugotavljali smo, da solinarji in solinarke živijo in delajo v sožitju z drugimi živimi bitji v solinah in se trudijo, da spoštujejo okolje ter da njihovo delovanje minimalno posega v njihov življenjski prostor, hkrati pa so njihove delovne razmere izjemo zahtevne in težke. Kljub fizični napornosti dela pa ponuja okolje, v katerem se delo izvaja, idilično in sproščeno vzdušje, ki ga podpirajo tišina, mir, slan zrak. Nekateri smo v solinarskem delu prepoznali neke vrste rutino, saj je vsakodnevnost in repetitivnost njegova temeljna značilnost. Med bistvenimi ugotovitvami je bila tudi ta, da je izkustvo solinarstva spremenilo idejo o njem. Še tako poglobljeno teoretsko poznavanje postopka pridobivanja soli ali temeljita seznanjenost z zgodovino solinarstva ne moreta na noben način zamenjati izkustva solinarstva, to je telesnega udejstvovanja v postopku dela s soljo in sobivanjem s solinskim okoljem. Ozavestili smo dejstvo, da je za izvajanje solinarskih nalog potrebnega ogromno obširnega znanja, ki se prenaša iz sezone v sezono, iz leta v leto, iz generacije v generacijo. Brez tovrstnega izkustva je nezamisljivo, na kaj vse je treba pomisliti – koliko dejavnikov vpliva na solinarski proces! Od vremenskih razmer do načinov pretakanja voda, od dolžine dneva do ustrezne rabe orodja – dejavniki, ki sovplivajo drug na drugega. Obenem je bilo mogoče ugotoviti, da predstavlja solinarstvo sodobnemu hitremu in tehnološkemu alternativni način življenja, saj je delo predvsem ročno, z naravnimi materiali in na prostem. Učenje solinarstva nas je postavilo v položaj poslušalcev, dojeli smo, da je za primerno pridobivanje soli potrebne veliko potrpežljivosti in vztrajnosti. Veselimo se nadaljnjih izkustev.
Primerjalna raziskava solinarstva: Nin, Pag in Ston (Hrvaška)
Nin, Pag in Ston, 16.–19. julij 2024
V sodelovanju med raziskovalnim programom »Dediščina na obrobjih: novi pogledi na dediščino in identiteto znotraj in onkraj nacionalnega« (ARIS, P5-0408) in raziskovalnim projektom »Zrno soli, kristaliziranje sobivanja: solinarstvo kot izkustvena okoljska modrost« (ARIS, J6-50196), je raziskovalec Primož Pipan – Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), med 16. in 19. julijem 2024 opravljal terensko delo v solinah na hrvaški obali. Seznanil se je s tamkajšnjimi postopki tradicionalnega pridobivanja morske soli. V solinah Nin si je ogledal Hišo soli, Muzej soli in trgovino podjetja Solana Nin. 18. julija se je udeležil dneva odprtih vrat solin Nin. Na Pagu si je ogledal muzej solinarstva v nekdanjih skladiščih soli v mestu Pag. V solinah Pag se je udeležil ekskurzije »jutro na solnih poljih« in obiskal trgovino Butiga soli v podjetju Solana Pag. V Solinah Ston si je ogledal muzej solin Ston v nastajanju in solna polja solin Ston. Pipan ugotavlja, da v solinah na Hrvaškem za razliko od Slovenije (Piran) kristalizacija soli ne poteka na talni podlagi iz biosedimenta imenovani »petola«. V Stonu in Ninu kristalizacija soli poteka na kamniti oziroma na betonski talni podlagi. Na Pagu pridelava soli poteka v sodobni tovarni soli. Tam nekdanja solna polja uporabljajo le za izparevanje in za povečevanje slanosti slanice pred fazo kristalizacije v tovarni. Šele nedavno so na Pagu zavoljo prikaza nekdanje tradicionalne pridelave soli usposobili nekdanje solno polje, kjer kristalizacija soli poteka na talni podlagi iz biosedimenta imenovani »petola«.
Hodinar I – VODA
Sečoveljske soline, in 26. april 2024
Naš prvi projektni hodinar zasnovan na hoji in pisanju, obojemu kot skupnostni metodi raziskovanja, se je izvedel v Sečoveljskih solinah. V hodinarju se osredinjamo na utemeljevanje solinarstva kot izkustvene okoljske modrosti in iskanje okoliščin, primerov in izkušenj, ki temu pritrjujejo ali nasprotujejo. Našo raziskavo vpenjamo v elementalno filozofijo, pri čemer sledimo misli, da se štiri osnovni elementi, torej voda, zrak, ogenj in zemlja, v okviru solinarske dejavnosti skupnostno kristalizirajo v nov material, kristal, to je – sol.
Prvi od štirih hodinarjev si je za vodnico izbral vodo. Hoja-z-vodo je bila osrednja metoda našega terenskega raziskovanja. Voda nam je pripovedovala o prostoru, o dejavnosti, o dediščini, o njenih sokrajanih in soprebivalkah, in drugem, česar še ne poznamo. Zato je tudi vodilno raziskovalno vprašanje vodno: Kaj dela voda? Kaj nosi, kaj odnaša? Kako se nosi, kako se obnaša? Kako se voduje, kako vodi? Hodinarja sta se poleg treh članov in ene članice projektne skupine udeležila tudi dva solinarja. Srečali smo se tudi s kustosom Pomorskega muzeja – Museo del Mare »Sergej Mašera« Piran – Pirano, dr. Flaviom Boninom, ki nam je predstavil Muzej solinarstva in razkril nekatere specifike piranskega solinarstva v preteklosti. Raziskovali smo skupaj, preko izkustva prostora in dejavnosti, s sodeljenjem misli, razmišljanj, pomislekov in premislekov, pogovori, poslušanjem. Vsak od nas je prevzel določeno vlogo razširjanja vedenja o solinarstvu, bodisi izkustvenega bodisi pojmovnega. Svoja izkustva smo medsebojno delili in se o njih pogovarjali – po hodinarju smo jih tudi zabeležiti v obliki besed, skic, povedi, esejev in drugih izraznih sredstev.
Primerjalna ekoetnografska raziskava solinarstva: Cervia (Italija)
Cervia, 30. marec–4. april in 4.–6. avgust 2024
Dr. Maja Bjelica je v začetku pomladi obiskala solino v italijanskem mestu Cervia z namenom spoznavanja solinarskih praks izven Sečoveljskih solin ter izvedbe primerjalne ekoetnografske raziskave. Z ustrojem tamkajšnje soline se je seznanila že pred samim obiskom, in sicer s pogovori z vodjo tamkajšnjega Muzeja soli (MUSA, Museo del sale), dr. Annaliso Canali. Podobno kot Sečoveljske soline, je tudi solina v Cervii upravljana kot krajinski park (Riserva Naturale della Salina di Cervia) – o tem se je Bjelica seznanjala ob srečanju z vodjo centra za obiskovalce, dr. Chiaro Tiozzi. Srečala se je tudi s predsednikom parka La Salina di Cervia, g. Giuseppejem Pomicettijem, ki ji je predstavil modernizirano proizvodnjo soli, ki se izvaja na osnovi strojnega pobiranja enkrat letno. Manjši del pridelave soli pa je v Cervii še vedno namenjen tradicionalnemu solinarstvu, ki se izvaja v predelu soline imenovanem Camillone. Tam solinarstvo izvajajo prostovoljci in prostovoljke lokalnega Kulturnega društva »Civiltà Salinara«, ki hkrati tudi upravljajo z muzejem solinarstva. Dva prostovoljca in predstavnik društva so Bjelici predstavili njihovo delovanje, izzive, načrte ter se v intervjuju izrekali o njihovem odnosu do solinarstva. Vzpostavljeni odnosi so se utrdili ob ponovnem obisku soline v poletnem obdobju, ko naj bi bil čas pobiranja soli. Zaradi padavin se v začetku avgusta, ko se je Bjelica vrnila v Cervio v spremstvu dveh solinarjev prostovoljcev iz Sečoveljskih solin, v Cervii soli ni pobiralo. Kljub temu so se pridružili skupini prostovoljcev, ki so v tistih dneh čistili kristalizacijske bazene v solini Camillone ter se na terenu seznanjali s specifikami tamkajšnjega solinarstva. Vzajemno zanimanje za načine pridelave soli v Cervii in Sečovljah je privedlo do dogovora, da solinarji in solinarke iz Cervie vrnejo obisk v naslednjem letu.
2. in 3. projektni seminar: Primož Pipan o solinarski dediščini, Petri Berndtson o elementalni poetiki soli
Koper in po spletu, 23. januar in 18. april 2024
Projektne seminarje izvajamo z namenom medsebojnega posredovanja znanja znotraj interdisciplinarne projektne skupine, saj članice in člani slednje raziskujemo solinarstvo na različnih poljih okoljske humanistike in družbenih ved. Primož Pipan, sodelavec Geografskega Inštituta Anton Melik ZRC SAZU, ki pokriva področje geografije, je za projektno skupino pripravil seminar z naslovom »Heritagisation of the saltern’s landscape« (»Dediščinjenje pokrajine solin«). Poudaril je, da ima ločeno pojmovanje in obravnavanje dediščine kot kulturne na eni in naravne na drugi strani škodljive posledice za samo pokrajino oziroma za človeški odnos do nje. Zagovarja stališče, da je procese dediščinjenja potrebno snovati bolj celostno in tako zagotoviti oblikovanje odnosa do krajine, ki jo bo upošteval v njeni celovitosti. Petri Berndtson, respiratorni filozof, zaposlen na Inštitutu za filozofske in religijske študije ZRS Koper, je svoj seminar naslovil »The Phenomenological Path Toward the Elemental Poetics of Salt« (»Fenomenološka pot k elementalni poetiki soli«). V svoji filozofiji elementalne poetike soli se naslanja na dva filozofa, Gastonea Bachelarda in Mauricea Merleau-Pontyja. Prvi se je ukvarjal s poetiko elementov, to je vode, zraka, zemlje in ognja, drugi pa z zaznavo, njeno reverzibilnostjo, ter možnostjo doživljanja in dojemanja slednje. Berndtson je projektno skupino popeljal na kontemplacijo o možni fenomenološki poti, ki temelječa na izkustvu in doživljanju lahko spodbudi domišljijo, tudi sanjanje, in privede do obrata za elementalno razmišljanje o soli. Nastajanje kristalov soli iz štirih elementov (vode – slanice, zraka – vetra, zemlje – petole in ognja – sonca) je mogoče dojeti tudi s stališča elementalnega kristaliziranja, torej razjasnjenega uvida v proces nastanka soli in njegovih okoliščin, v katerem imajo ključno vlogo elementi in njihova odnosnost.
Terensko delo v Sečoveljskih solinah
Sečoveljske soline, Lera, od 11. januarja 2024 dalje
Vodja projekta, Maja Bjelica, od januarja izvaja terensko delo v Sečoveljskih solinah, katerega osrednja etnografska metoda je opazovanje z udeležbo. Pridružila se je skupini solinarjev, zaposlenih v podjetju Soline, Pridelava soli, d. o. o., ter z njimi opravlja potrebna obnovitvena dela na solinskih fondih, na primer »taciranje« (mehčanje in utrjevanje ranjenih delov dna kristalizacijskih bazenov), pranje »kavedinov« (kristalizacijskih bazenov), valjanje »kavedinov« za namenom utrjevanja novih nanosov blata in podobno.
2023
1. projektni seminar: Nataša Rogelja Caf – Hoja, pisanje, hodinarji / hodopisi
Po spletu, 6. december 2023
Na prvem projektnem seminarju nam je dr. Nataša Rogelja Caf, znanstvena sodelavka Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, pripravila predstavitev naslovljeno »Hoja, pisanje, hodinarji /hodopisi« s katero nas je uvedla v specifične antropološke raziskovalne metode, ki jih uporabljajo v projektni skupini temeljnega projekta »Biografije istrskih poti: hoja in pisanje kot metodi raziskovanja obmejnih prostorov« (ARIS J6-4611), ki ga vodi od leta 2022. Seznanila nas je tudi s tako imenovanim »hodinarjem« (izpeljanka iz angleške skovanke »Walking Seminars«, ki ga redno izvajajo v okviru projekta in ki predstavlja osnovo njihove publikacije Hodopisi: zbirka etnografskih esejev z metodološkimi premisleki o hoji in pisanju.
Prispevek na mednarodnem simpoziju o zvočnih ekologijah
Budimpešta, 21.–25. november 2023
Maja Bjelica je sodelovala na mednarodnem simpoziju Beyond Listening: Agency, Art, and the Environment: International Symposium on Sonic Ecologies, ki ga je pripravila organizacija CENSE (Central European Network for Sonic Ecologies) na MOME (Moholy-Nagy University of Art and Design Budapest). Predstavila je predavanje »Experiencing Listening Beyond Listening: Essay in Environmental Ethics of Care«, v katerem se je med drugim spraševala o možnostih etike poslušanja pri vzpostavljanju odnosa med človekom in okoljem, kot so na primer soline.
Srečanja s predstavniki ustanov delujočih v Sečoveljskih solinah
Seča, Piran in Koper, oktober–december 2023
V prvih mesecih projektne raziskave sva se članici projektne skupine srečali s predstavniki ustanov, ki so s svojim delovanjem prisotne v Sečoveljskih solinah: Krajinski park Sečoveljske soline, podjetje Soline, pridelava soli, d. o. o., Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran – Pirano ter Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna izpostava Piran. Uspeli smo se dogovoriti za raziskovalno sodelovanje: zaenkrat imamo zagotovljen dostop do raziskovanega terena, neposredni stik s solinarsko skupnostjo, na voljo so nam tudi specifični dokumenti in prostori za raziskavo. Druge specifike sodelovanja bomo določali tekom izvedbe projekta.
Rezultati projekta
2024
Bjelica, Maja. Elartemis#Saltemental. Fotografska serija za knjigo God in Post-Christianity: An Elemental Philosophical Theology, avtorja Lenarta Škofa. Cham: Springer, 2024.
Bjelica, Maja. »Poslušanje ritmov, poslušanje tišin.« Peripatetično predavanje na dogodku TO)pot: Festival korenite zvočne hoje. Ljubljana, 26. september 2024.
Bjelica, Maja, in Matjaž Kljun. »Dediščina v zrnu soli.« Televizijska oddaja Ljudje in zemlja. RTV Slovenija 1, 23. avgust 2024.
Kljun, Matjaž. »Soline.« Pogovorna oddaja Pogled nazaj na Megafon TV. 19. avgust 2024.
Penca, Jerneja. »How transformative is the nature restoration law?« Predstavitev na mednarodni delavnici Nature-based governance: coevolutionary and transformative perspectives on the biodiversity and climate crises. Velke Karlovice, 24.–26. september 2024.
Penca, Jerneja. »Neprecenljiva dediščina Piranskih solin in solinarstva zre v prihodnost.« Novica o dogodku Etnološki večer: Dediščina solinarstva, prirejenega v Slovenskem etnografskem muzeju, 17. januarja 2024. Objavljeno 22. januarja 2024.
Penca, Jerneja, in Matjaž Kljun. »Tradicionalno solinarstvo: umetnost sožitja, kot ga potrebujemo danes.« Delo, rubrika »Valovi znanja«, 21. november 2024.
Pipan, Primož. »Dediščina solinarstva: etnološki večer, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, 17. januar 2024.« Poročilo o dogodku. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, l. 64, št. 1, 2024: str. 140–141.
Pipan, Primož. »Terensko delo v solinah Nin, Pag in Ston na Hrvaškem.« Novica o terenskem projektnem delu. Heriskop, 27. september 2024.
Škof, Lenart, Sashinungla, in Sigridur Thorgeirsdottir, ur. Elemental-Embodied Thinking for a New Era. Cham: Springer, 2024.
2023
Bjelica, Maja. »Experiencing Listening Beyond Listening: Essay in Environmental Ethics of Care.« Predavanje na mednarodnem simpoziju Beyond Listening: Agency, Art, and the Environment: International Symposium on Sonic Ecologies. Budimpešta, 21.–25. november 2023.
Dogodki
2024
Center za humanistične znanosti ZRS Koper, Koper, 5. december 2024
Solinarstvo včeraj, danes, jutri: vtisi in odtisi dediščinjenja
Znanstveno-raziskovalno središče Koper je v sodelovanju s Sekcijo za kulturno dediščino Zveze zgodovinskih društev Slovenije pripravilo dogodek namenjen solinarstvu ter njegovemu dediščinjenju. Osrednji del prireditve zaseda okrogla miza, na kateri sogovornice in sogovornik razpravljajo o različnih pristopih dediščinjenja ter njihovih vplivih na sodobno dojemanje solinarske dejavnosti. Del dogodka je tudi predstavitev temeljnega raziskovalnega projekta »Zrno soli, kristaliziranje sobivanja: solinarstvo kot izkustvena okoljska modrost«, ki ga izvajajo Inštitut za filozofske in religijske študije ter Mediteranski inštitut za okoljske študije iz ZRS Koper ter Geografski inštitut Antona Melika in Inštitut za slovensko narodopisje iz ZRC SAZU. Dogodek zaokroža odprtje in vodenje po fotografski razstavi »Božo Štajer: Svet solin«, ki je nastala v okviru sodelovanja Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Pomorskega muzeja – Museo del mare »Sergej Mašera« Piran – Pirano in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Muzej solinarstva, Fontanigge, 26. junij 2024
Solinarska kulinarika: »Solinarska marenda« danes
S projektnimi vsebinami smo se pridružili drugemu dogodku kulinarično-dediščinskega projekta »Solinarska kulinarika«, ki ga že peto leto zapored pripravljajo Pomorskegi muzej – Museo del mare »Sergej Mašera« Piran – Pirano, Samoupravna skupnost italijanske narodnost Piran s Skupnostjo Italijanov »Giuseppe Tartini« Piran in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije v sodelovanju z drugimi ustanovami. Umeščeni v Fontanigge, osrčje Sečoveljskih solin, smo se med drugim ukvarjali s solinarsko malico ter jo tudi preizkusili. Osrednji del tega srečanja je predstavljal skupinski intervju, ki ga je vodja projekta, dr. Maja Bjelica, vodila s tremi solinarji, zaposlenimi v podjetju Soline d.o.o.
Več o dogodku v novici, ki jo je pripravila projektna sodelavka Barbara Bradaš Premrl.
Slovenski etnografski muzej, 17. januar 2024
Etnološki večer: dediščina solinarstva
Dediščina solinarstva je pomembno zaznamovala prostor in ljudi. Na etnološkem večeru smo predstavili dokumentarni film 30 let Muzeja solinarstva, ki je nastal v okviru istoimenske razstave Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran in Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ogledu filma je sledil pogovor o dediščinjenju solin in pomenu solinarstva danes, ki ga je vodila Daša Ličen (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU), ki je bila tudi pobudnica organizacije dogodka. V pogovoru smo sodelovale in sodelovali Mojca Ravnik (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU), Flavio Bonin (Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran), Matjaž Kljun (Zavod za varstvo kulturne dediščine Piran) in Maja Bjelica (Inštitut za filozofske in religijske študije ZRS Koper).
Več o dogodku v novici, ki jo je pripravila projektna sodelavka Jerneja Penca, in v poročilu, ki ga je za Glasnik SED pripravil projektni sodelavec Primož Pipan.
Fotografije na spletni strani raziskovalnega projekta so posneli člani in članice projektne skupine razen kjer je navedeno drugače.
Povezave
Projektna spletna stran partnerske organizacije ZRC SAZU
Spletna stran Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, ki finančno podpira projekt
Spletne strani podpornih organizacij:
