Opis
BUZETSKI GOVORI
Avtorica / Author: Nataša Vivoda
Čeprav je območje, ki ga zavzema Buzeška kotlina, precej majhno, je po marsičem specifično. Gre za mejno območje, ki je kot tako preplet različnih kultur, govorov (jezikov), mentalitet, ki jih je pogosto zelo težko ločiti. Tako se npr. v obravnavanih govorih prepletajo elementi čakavskega narečja, hrvaškega knjižnega jezika in slovenskih govorov (seveda je prisoten še vpliv nekaterih italijanskih govorov, toda v tem delu ta vpliv ni bil raziskan). Ta »mešanica« je edinstvena in v tej obliki obstaja le na buzeškem območju. To niti ne preseneča, saj je bilo samo mesto Buzet nekoč administrativno gledano del koprskega okrožja. Postavlja pa se teza, da so buzeški govori v svoji osnovi čakavski, vendar vsebujejo tudi elemente slovenske kajkavščine. To je prvi opazil že Slovenec Jakov Volčič, ki bo omenjen v nadaljevanju. Tudi za buzeške govore velja, da ima pravzaprav vsaka vas svoj govor, saj se posamezni govori vsaj v nekaj elementih razlikujejo od govora sosednje vasi, četudi gre za razdaljo samo nekaj sto metrov. Prav jezikovne razlike so pomemben dejavnik pri ohranjanju identitete vasi.
V raziskavi se je poskušalo delno opisati buzeške govore, Delno, ker niso raziskane vse jezikovne ravnine, ampak samo fonologija, del morfologije in nekatere leksikalne lastnosti. Prva raziskava s tega območja je bil opis govora Sv. Martina. Čeprav je to avtoričin rojstni kraj in rojstni kraj njenih staršev, je bilo že tukaj najdenih nekaj detajlov, ki so bili popolnoma neznani in nepričakovani, kar je bil povod za nadaljnja raziskovanja.
Izdajo monografije je finančno podprla: Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Mestna občina Koper