Opis
OBRT IN UČENOST. Topografija renesančne gledališke prakse
Avtorica / Author: Maja Breznik
Avtorica je uspešno pokazala, kako se je oblikovala in skozi gledališke praktike potrjevala in naturalizirala ideološka predstava o treh razredih, ki (naj) jim ustrezajo trije dramski žanri, tri gledališke scene, tri perspektivične scenografije. Tragedija se tako poveže z upodabljanimi najvišjimi sloji, saj naj bi imela skupaj z njimi najvišjo vrednost, komedija in satira pa s človeškimi slabostmi nižjega.
Posebno pozornost je posvetila materialni podlagi renesančnega gledališča. Analiza s tega vidika pa je pokazala disonanco z zgornjo ideološko predstavo oziroma hierarhijo. V delu je prikazano, kako so renesančni zunaj-gledališki pogoji in materialna podlaga začeli postopoma privilegirati značilnosti nižjih žanrov ter onemogočati in diskreditirati višjega. S tem so izrazili in konstituirali ideološko videnje novih, meščanskih okolij. Na to niso vplivali ideološki razlogi – nova, večja pomembnost meščanskega sveta in njegovih lastnosti -, ampak praktične potrebe in možnosti gledaliških postavitev, spremljajoča umetnostna in druga znanja ter sredstva.
Dr. Marko Kerševan
Izdajo monografije je finančno podprla: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije, Mestna občina Koper