Branislava Vičar (ur.): POJMOVANJA ŽIVALSKIH SMRTI: ANTROPOCENTRIZEM IN (NE)MOŽNE SUBJEKTIVITETE

Opis

POJMOVANJA ŽIVALSKIH SMRTI: ANTROPOCENTRIZEM IN (NE)MOŽNE SUBJEKTIVITETE

Avtorica / Author: uredila Branislava Vičar

Monografija Pojmovanja živalskih smrti: antropocentrizem in (ne)možne subjektivitete vpeljuje v slovenski prostor novo znanstveno polje ‒ kritične animalistične študije, ki predstavljajo radikalen etični in normativni izziv obstoječim sistemom moči v dobi globalnega kapitalizma in eksistencialni strukturi speciesizma. […] Poglavja ponujajo transdisciplinarni kritični dialog o etičnih in političnih konsekvencah različnih pojmovanj živalske smrti in prepričljivo kažejo, da so vprašanja človekovega odnosa do živali ena od temeljnih vprašanj sodobnega časa. Kritika antropocentrizma, ki jo razvijajo posamezna poglavja monografije, izpostavlja dva različna vidika: antropocentrizem kot moralni in kot ontološki problem. Preiskovanje človeškega pogleda, ki se kaže kot neizbežno dejstvo dominacije, poseže do samih korenin antropocentričnega mišljenja.

Iz recenzije dr. Nenada Miščevića

Znanstvena monografija Pojmovanja živalskih smrti: antopocentrizem in (ne)možne subjektivitete je izviren in pomemben prispevek k doslej v slovenskem prostoru premalo obravnavani in problematizirani tematiki. S svojo interdisciplinarno zasnovo omogoča širok uvid in bo obogatila slovensko znanost na področjih, na katera segajo raziskave, predstavljene v prispevkih. Raziskovalcem in raziskovalkam ponuja odlično izhodišče za nadaljnja proučevanja, študentom in študentkam temeljno delo za študij reprezentacij človekovega odnosa do živali, širši javnosti pa premislek o človeških stranpoteh, ki jih mora naša civilizacija za kakovostno sobivanje in osebnostno rast posameznika in posameznice ter celotne družbe preseči.

Iz recenzije dr. Katje Mihurko Poniž

Izdaja monografije je bila finančno podprta s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Slovenije.

 

VSEBINA

Branislava Vičar: Pojmovanja živalskih smrti v neantropocentrični perspektivi

     I. Živalska smrt kot filozofski problem

Tomaž Grušovnik: Nelagodna bližina: smrtnost živali in človeka

Alenka Jovanovski: Zoé, bios in forma-di-vita pri Agambenu

Josip Guć: Mjesto koride u dvoznačnosti tradicije

     II. Imaginarij živalske smrti v neantropocentrični perspektivi

Miklavž Komelj: Smrt živali in metafora

Jelka Kernev Štrajn: »Na slepo je posegel človek v neznano življenje in je bil ubijalec«

Marjetka Golež Kaučič: Zoopoetika smrti živali v izbranih folklornih in literarnih besedilih

Tanja Badalič: Primerjava reprezentacij smrti živali v delih Pes z Atlantide in Morje v času mrka Mateta Dolenca, Morje Bernharda Kellermanna ter Starec in morje Ernesta Hemingwaya

Kalina Zahova: Hunting in Bulgarian Literature

Dragica Haramija: Smrt živali v mladinski književnosti

Dajana Vlaisavljević: Kako su umirale životinje u hrvatskoj modernoj likovnoj umjetnosti

     III. Filmska reprezentacija živalske smrti

Branislava Vičar: Reprezentacija živalske subjektivitete v artivističnem filmu Green

Suzana Marjanić: Blood of the Beasts, or the Representation of Evil in Documentary Films on Animal Rights i.e. Liberation, or the Ways in Which Culture Slaughters Nature: The “Problem of Evil” in Coetzee’s Novel on Elizabeth Costello

     IV. Jezikovni antropocentrizem

Irena Stramljič Breznik: Preplet rabe glagolov s pomenom ‘prenehati živeti’ za ljudi in živali

Mihaela Koletnik: Značilnosti živali in njihove vloge v narečnih živalskih frazemih