Opis
POJMOVANJA ŽIVALSKIH SMRTI: ANTROPOCENTRIZEM IN (NE)MOŽNE SUBJEKTIVITETE
Avtorica / Author: uredila Branislava Vičar
Monografija Pojmovanja živalskih smrti: antropocentrizem in (ne)možne subjektivitete vpeljuje v slovenski prostor novo znanstveno polje ‒ kritične animalistične študije, ki predstavljajo radikalen etični in normativni izziv obstoječim sistemom moči v dobi globalnega kapitalizma in eksistencialni strukturi speciesizma. […] Poglavja ponujajo transdisciplinarni kritični dialog o etičnih in političnih konsekvencah različnih pojmovanj živalske smrti in prepričljivo kažejo, da so vprašanja človekovega odnosa do živali ena od temeljnih vprašanj sodobnega časa. Kritika antropocentrizma, ki jo razvijajo posamezna poglavja monografije, izpostavlja dva različna vidika: antropocentrizem kot moralni in kot ontološki problem. Preiskovanje človeškega pogleda, ki se kaže kot neizbežno dejstvo dominacije, poseže do samih korenin antropocentričnega mišljenja.
Iz recenzije dr. Nenada Miščevića
Znanstvena monografija Pojmovanja živalskih smrti: antopocentrizem in (ne)možne subjektivitete je izviren in pomemben prispevek k doslej v slovenskem prostoru premalo obravnavani in problematizirani tematiki. S svojo interdisciplinarno zasnovo omogoča širok uvid in bo obogatila slovensko znanost na področjih, na katera segajo raziskave, predstavljene v prispevkih. Raziskovalcem in raziskovalkam ponuja odlično izhodišče za nadaljnja proučevanja, študentom in študentkam temeljno delo za študij reprezentacij človekovega odnosa do živali, širši javnosti pa premislek o človeških stranpoteh, ki jih mora naša civilizacija za kakovostno sobivanje in osebnostno rast posameznika in posameznice ter celotne družbe preseči.
Iz recenzije dr. Katje Mihurko Poniž
Izdaja monografije je bila finančno podprta s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Slovenije.
VSEBINA
Branislava Vičar: Pojmovanja živalskih smrti v neantropocentrični perspektivi
I. Živalska smrt kot filozofski problem
Tomaž Grušovnik: Nelagodna bližina: smrtnost živali in človeka
Alenka Jovanovski: Zoé, bios in forma-di-vita pri Agambenu
Josip Guć: Mjesto koride u dvoznačnosti tradicije
II. Imaginarij živalske smrti v neantropocentrični perspektivi
Miklavž Komelj: Smrt živali in metafora
Jelka Kernev Štrajn: »Na slepo je posegel človek v neznano življenje in je bil ubijalec«
Marjetka Golež Kaučič: Zoopoetika smrti živali v izbranih folklornih in literarnih besedilih
Tanja Badalič: Primerjava reprezentacij smrti živali v delih Pes z Atlantide in Morje v času mrka Mateta Dolenca, Morje Bernharda Kellermanna ter Starec in morje Ernesta Hemingwaya
Kalina Zahova: Hunting in Bulgarian Literature
Dragica Haramija: Smrt živali v mladinski književnosti
Dajana Vlaisavljević: Kako su umirale životinje u hrvatskoj modernoj likovnoj umjetnosti
III. Filmska reprezentacija živalske smrti
Branislava Vičar: Reprezentacija živalske subjektivitete v artivističnem filmu Green
Suzana Marjanić: Blood of the Beasts, or the Representation of Evil in Documentary Films on Animal Rights i.e. Liberation, or the Ways in Which Culture Slaughters Nature: The “Problem of Evil” in Coetzee’s Novel on Elizabeth Costello
IV. Jezikovni antropocentrizem
Irena Stramljič Breznik: Preplet rabe glagolov s pomenom ‘prenehati živeti’ za ljudi in živali
Mihaela Koletnik: Značilnosti živali in njihove vloge v narečnih živalskih frazemih