dr. Urška Bratož

Področja raziskovanja:

• socialna zgodovina
• zgodovina medicine in zdravja
• zgodovina vsakdanjega življenja

Biografija:

Urška Bratož je diplomirala leta 2005 iz kulturnih študijev in antropologije na UP Fakulteti za humanistične študije v Kopru na temo možnosti metodološkega prepletanja antropologije z zgodovinopisjem. Med letoma 2005 in 2010 je bila podiplomska študentka doktorskega študijskega programa Zgodovina Evrope in Sredozemlja na UP FHŠ. Doktorirala je leta 2010 pod mentorstvom prof. dr. D. Darovca na temo pojavljanja epidemij kolere v 19. stoletju na območju Avstrijskega primorja (»Družbeno-zgodovinski vidiki epidemičnih bolezni: istrska izkušnja s kolero«).

Zaposlena je kot znanstvena sodelavka na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Med 2013 in 2015 je opravljala vlogo namestnice predstojnika. Od 2005 do 2010 je bila v Znanstveno-raziskovalno središče vključena kot mlada raziskovalka. Poleg tega je na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem sprva kot asistentka, nato pa kot docentka sodelovala tudi pri nekaterih predmetih na 1. in 2. stopnji študijskega programa Zgodovina.

Je avtorica znanstvene monografije o pojavljanju kolere v 19. stoletju na območju Istre, ki je izšla v slovenskem in italijanskem jeziku, 5 poglavij v znanstvenih monografijah ter več kot 10 znanstvenih člankov na temo zgodovine medicine, epidemičnih bolezni in socialne zgodovine.
Za svoje delo je leta 2011 prejela nagrado Glasnik znanosti (Znanstveno-raziskovalnega središča Koper) za posamezne vrhunske znanstvene dosežke obetavnih raziskovalcev, njena doktorska disertacija pa je bila nagrajena s priznanjem Vladimirja Bartola (Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem).

Raziskovalna dejavnost:

Raziskovalno delo Urške Bratož vključuje razprave o zgodovini medicine in zdravstvenih praks, epidemičnih bolezni, zdravstvene preventive, higienizacije, o zgodovini vsakdanjega življenja, socialnem varstvu in drugih topikah v okviru socialne in kulturne zgodovine, s poudarkom na času od 19. stoletja do prve svetovne vojne. Redno se udeležuje znanstvenih konferenc, na katerih predstavlja izsledke svojih raziskav, ki jih objavlja tudi v domačih in tujih znanstvenih revijah in publikacijah.

Vključena je v različne nacionalne in mednarodne raziskovalne projekte, trenutno pa je tudi vodja temeljnega raziskovalnega ARRS projekta ‘Kulturnozgodovinski vidiki staranja: izkušnje, reprezentacije, identitete’.

V preteklih letih je sodelovala pri raziskovalnih dejavnosti v okviru mednarodnega projekta ‘Shared Culture’ (strateški projekt za poznavanje in dostopnost skupne kulturne dediščine Italija – Slovenija) (2010-2011); in znotraj nacionalnih raziskovalnih/aplikativnih projektov, med drugim: ‘Socialnodemografska podobe Istre v novem veku’ (2009-2011); ‘Podeželje in mesto na Primorskem: družbena, gospodarska in pravna razmerja med starim redom in modernizacijo’ (2009-2011); ‘Uporniške preživetvene strategije na Slovenskem’ (16.-19. stoletje) (2011-2014)), Moč malih istrskih mest (14. do 18. stoletje) (2013-2016), trenutno pa predvsem znotraj projekta ‘Jadranske socialne države: socialne politike v transnacionalni obmejni pokrajini od sredine 19. do 21. stoletja’, ter raziskovalnega programa ‘Sredozemlje in Slovenija’ in mednarodnega projekta MerlinCV (Interreg V-A Italija-Slovenija 2014-2020).

Kot urednica je sodelovala pri znanstveni reviji Acta Histriae (2006-2013), bila pa je tudi članica organizacijskih odborov (mednarodnih) znanstvenih sestankov v organizaciji Inštituta za zgodovinske študije, med njimi: ‘Interpreti kultur’ (2007), ‘Priče in pričevanja preteklosti’ (2009), ‘Tretja stranka – med nasiljem in mirom: posredniki, razsodniki, miritelji, sodniki’ (2011), ‘Prebivalstvo v Sloveniji in sosednjih deželah v zgodovinski perspektivi’ (2012) idr.