Janez Kramar: IZOLA: MESTO RIBIČEV IN DELAVCEV

Opis

IZOLA: MESTO RIBIČEV IN DELAVCEV

Avtor / Author: Janez Kramar

Pisanja zgodovine Izole, zvečine delavskega mesta se je Janez Kramar lotil pred tremi desetletji. Na podlagi razpoložljivega arhivsko-knjižnega gradiva je na približno 80 straneh napisal zgodovino Izole. K delu ga je tedaj spodbudila zgodovina posameznih istrskih mest, take zgodovinske prikaze so tedaj začeli izdajati v sosednji Italiji. Delo je tako kar dve desetletij ležalo v predalu.

Táko zgodovino, dopolnjeno z novimi izsledki iz njegovega raziskovalnega dela, ter z zgodovino urbanističnega razvoja je pred dobrim desetletjem oddal Zavodu za spomeniško varstvo Piran, ki se je tedaj ukvarjal z načrtom za prenovo historičnega jedra Izole.

Zgodovino občine Izola, to je zgodovino romansko-italijanskega mesta in slovanskega oz. slovenskega zaledja, je začel pripravljati pred petimi leti. Delo je bilo naporno, še zlasti, kot že rečeno, zaradi pomanjkanja arhivalij. Zgodovinske podatke je dostikrat uspešno iskal v arhivskih zavodih v Kopru, Piranu, Pazinu, Ljubljani, Trstu, Benetkah, Rimu itn. V trstu je npr. odkril izolsko vicedomski arhiv iz XVI. Stoletja.

Tako pomeni razmeroma obsežna zgodovina občine Izola od začetkov do osvoboditve uspeh večletnega napornega iskanja in preučevanja arhivskega ter knjižnega gradiva, ki ga je v glavnem povzel v poglavju »Viri in literatura«.

Delo je razdeljeno na naslednja zgodovinska obdobja:

1. Od prazgodovine do ustanovitve komune,
2. Pod beneškim levom,
3. Izola v prehodnem revolucionarnem času,
4. V okviru habsburške monarhije,
5. Med obema vojnama,
6. Osvobodilni boj.

V vsakem poglavju so podani družbeno-politični in gospodarski razvoj, prosveta, kultura, zdravstvo ter razvoj mestnega historičnega jedra. Veliko naporov je terjalo pisanje novejše zgodovine, tj. zgodovine »med obema vojnama« (1918-1940) in »osvobodilnega boja« (1941-1945), ki o občini Izola do danes še ni napisana.

 

Izdajo monografije je finančno podprla: Občina Izola