LIFE23-IPC-SI-LIFE4ADAPT 

Slovenia’s Strategic Integrated LIFE Project for Adaptation

LIFE-2023-STRAT-CLIMA-SIP 101147797

Obdobje trajanja projekta: 1. 2. 2025 – 31. 1. 2032

Koordinator projekta na ZRS Koper: dr. Liliana Vižintin

Vrednost projekta: 26.580.389,24 EUR (53,34% EU, 36,66% MOPE, 10% prispevek partnerjev)

Vrednost projekta ZRS Koper: 1.133.929,29 EUR (od tega 113.392,93 vložek ZRS Koper)

Sodelujoči inštitut: Mediteranski inštitut za okoljske študije in Inštitut za oljkarstvo

Partnerske organizacije:

• Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MECE)
• Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNRSP)
• Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MAFF)
• Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, agencija republike Slovenije za okolje (ARSO)
• Skupnost občin Slovenije (SOS)
• Zavita svetovanje doo (ZAVITA)
• Nacionalni institut za biologijo (NIB)
• Znanstveno-raziskovalno središče Koper (ZRS KOPER)
• Focus društvo za Sonaraven razvoj (FOCUS)
• Gozdarski institut Slovenije (GIS)
• Univerza v Ljubljani (UL)
• Stritih, svetovanje za trajnostni razvoj, d.o.o. (STRITIH)
• Kmetijski institut Slovenije (KIS)
• CER Partnerstvo, zavod za trajnostno gospodarstvo, Ljubljana (CER)
• Direkcija Republike Slovenije za vode (SWA)

Pridruženi partnerji:

• Javni Zavod Krajinski Park Strunjan (JZKPS)
• Javni Zavod Krajinski Park Ljubljansko Barje (JZKPLB)
• Javni Zavod Krajinski Park Goricko (JZ KPG)
• Triglavski Narodni Park (JZTNP)
• Zavod za Gozdove Slovenije (SFS)

Opis:

Slovenski strateški integrirani projekt LIFE za prilagajanje – LIFE4ADAPT si prizadeva za celovito izvajanje nacionalne strategije prilagajanja (NAS), tj. strateškega okvira za prilagajanje podnebnim spremembam (SFCCA), ki ga je Vlada sprejela leta 2016. Projekt predlaga celovit nabor aktivnosti za odpravo glavnih ozkih grl pri prilagajanju na podnebne spremembe, prilagoditev glavnim znanim tveganjem ter vključitev ključnih deležnikov v proces, kot to predvideva SFCCA. Doslej je bilo izvajanje NAS ovirano zaradi pomanjkanja institucionalnih kapacitet, strokovnega znanja ter širšega prepoznavanja tveganj, kar je povzročilo suboptimalno izvedbo zmogljivosti in kapacitet v vseh sektorjih, na vseh ravneh upravljanja ter v širši javnosti. To se je spremenilo po vplivih podnebnih sprememb, ki jih je Slovenija občutila leta 2022 (suša, gozdni požari) in 2023 (katastrofalne poplave). Projekt zato predlaga izvajanje aktivnosti, kot so nadgradnja podnebnih storitev na Agenciji RS za okolje (ARSO) preko Centra za podnebne storitve, krepitev medresorskega sodelovanja, nadgradnja Podnebnega portala, krepitev kapacitet ter zagotavljanje operativne podpore za prilagajanje podnebnim spremembam v regijah in občinah. Vse to bo podprto z delovnimi sklopi za izvajanje pilotnih ukrepov, komunikacijo, izobraževanje, vzpostavitev sistema spremljanja in vrednotenja, inovativne finančne mehanizme ter načrt za izvajanje ukrepov po zaključku projekta. Projekt bo povezal ključne partnerje, med njimi združenja občin na lokalni ravni, predstavnike nevladnih organizacij, zasebnega in javnega sektorja ter akademske sfere. S sistematičnimi, dolgoročnimi in usklajenimi ukrepi bo omogočil sinergije z drugimi politikami, sektorji in ravnmi upravljanja, kar bo zagotovilo uspešno vključitev vseh ciljnih skupin ter krepitev zmogljivosti države in ključnih akterjev za proaktivno odzivanje na naraščajoča tveganja in ranljivosti zaradi podnebnih sprememb.