Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja

---

O raziskovalnem programu

Evidenčna številka ARIS: P5-0409

Trajanje programa: 1. 1. 2019–31. 12. 2027

Vodja: dr. Vesna Mikolič

Raziskovalni program Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja v prvem programskem obdobju (2020–2025) razvija sodoben koncept slovenstva kot duhovnega in družbenega fenomena, umeščenega v razmerja med lokalnim, evropskim in globalnim prostorom. Na tej osnovi se program v drugem programskem obdobju (2026–2031) vsebinsko nadgrajuje in poglablja ter se usmerja v aktualne družbene, jezikovne in kulturne izzive sodobne mobilne in večjezične družbe.

Program v drugem obdobju deluje v okviru petih tematskih sklopov, ki ohranjajo temeljna raziskovalna izhodišča, hkrati pa jih vsebinsko razširjajo. Raziskave se osredotočajo na nadaljnje redefiniranje pojma slovenstva in vprašanje, kaj pomeni biti Slovenec oziroma Slovenka v sodobnih družbenih razmerah. Posebna pozornost je namenjena slovenskemu jeziku, kulturi in identiteti v okviru severnojadranske, evropske in globalne večjezičnosti ter medkulturnosti, pri čemer se slovenski jezik obravnava tudi kot evropski jezik pred izzivi globalizacije z jezikovnosistemskega, pragmatičnega in kognitivnega vidika. Pomemben del programa predstavlja raziskovanje odgovornih družbenih politik, zlasti na področju vzgoje in izobraževanja, kjer se preučujejo razmerja med slovenščino, italijanščino, manjšinskimi, sosedskimi, priseljenskimi in tujimi jeziki v šolskem prostoru ter vključevanje ranljivih skupin v izobraževalne procese. Program se hkrati posveča preučevanju preoblikovanja slovenske nacionalne identitete skozi čas, tudi v luči odnosov med matično domovino, slovenskimi manjšinami v sosednjih državah in slovenskimi diasporami, z diahronega in sinhronega vidika. Skupni cilj drugega programskega obdobja je nadaljevanje oblikovanja koncepta slovenstva kot vzorčnega primera za sorodne manj številčne narode in manjšinske skupnosti. Program si prizadeva za sooblikovanje uravnoteženih razmerij med državnim jezikom, jeziki okolja, sosedskimi in priseljenskimi jeziki, ki omogočajo ohranjanje in razvoj manj razširjenih jezikov, ter za premišljen odnos med naravnimi jeziki in jeziki umetne inteligence, usmerjen v njihov komplementarni razvoj. Slovenska država, kultura in jezik z vsemi svojimi družbenimi in medkulturnimi razsežnostmi predstavljajo izhodišče za razmislek o razvoju nacionalne ideje v tretjem tisočletju, usmerjene v trajnostni razvoj in dolgoročno odpornost človeške civilizacije.

Znanstveno delo raziskovalnega programa »Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja« (P5-0409) financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

---

Raziskovalna skupina:

Programsko skupino sestavljajo raziskovalci, katerih raziskovalno izhodišče so večkulturna in čezmejna okolja slovenskega kulturnega prostora ter slovenske manjšine in diaspore. Člani programske skupine prihajajo iz treh ključnih raziskovalnih institucij za to področje: Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani in Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI v Trstu. Programsko skupino odlikuje interdisciplinarnost, saj povezuje raziskovalce s področij narodnega vprašanja, etničnih študijev, sociologije, slovenistike, jezikoslovja, zgodovine in sorodnih družboslovnih ter humanističnih ved, kar omogoča celostno obravnavo slovenstva v sodobnih družbenih kontekstih.

Vodja programa:

Raziskovalna skupina:

Člani in članice programske skupine iz partnerskih ustanov:

Dr. Marija Jurič Pahor, Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana

Andreja Kalc, Slovenski raziskovalni inštitut SLORI, Trst

Robert Devetak, Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana

Raziskovalne aktivnosti:

Raziskovalne aktivnosti se izvajajo v okviru petih tematskih sklopov, katerih skupni cilj je celostno in poglobljeno razumevanje slovenstva kot sodobnega duhovnega in družbenega fenomena. Program se osredotoča na redefiniranje pojma slovenstva in vprašanja, kaj pomeni biti Slovenec oziroma Slovenka v sodobnih družbenih, kulturnih in političnih kontekstih. Posebna pozornost je namenjena raziskovanju slovenske misli, kulture in identitete v razmerju do evropske in globalne medkulturnosti ter obravnavi slovenskega jezika kot evropskega jezika, ki se sooča z izzivi globalizacije, mobilnosti in večjezičnosti. Raziskovalne aktivnosti se usmerjajo tudi v proučevanje procesov preoblikovanja slovenske nacionalne identitete v luči odnosov med matično domovino, slovenskimi manjšinami v sosednjih državah in slovenskimi diasporami. Pomemben del raziskav predstavlja obravnava odgovornih družbenih politik s poudarkom na vključevanju ranljivih družbenih skupin ter na krepitvi družbene kohezije. Raziskave potekajo z medkulturnih, obmejnih, čezmejnih in transnacionalnih perspektiv ter so usmerjene v oblikovanje sodobnih teoretskih konceptov in empiričnih spoznanj, ki prispevajo k razumevanju slovenstva v lokalnem, regionalnem, evropskem in svetovnem prostoru.

Namen in pomen programa:

Namen raziskovalnega programa je oblikovati sodoben, teoretsko in empirično utemeljen koncept slovenstva, ki presega klasično razumevanje narodne identitete kot statične in izključno na jezik, kulturo in teritorij vezane kategorije. Program slovenstvo obravnava kot dinamičen duhovni in družbeni fenomen, ki se oblikuje v razmerju do lokalnih, regionalnih, evropskih in globalnih procesov ter v kontekstu mobilne in medkulturne družbe. Raziskave prispevajo k razvoju novejših konceptov nacionalne in etnične identitete ter omogočajo razumevanje njihove kontekstualnosti, hibridnosti in spremenljivosti. Program ima pomemben pomen za razvoj znanosti na področju narodnega vprašanja, obmejnih in manjšinskih študij, sociologije, jezikoslovja, slovenistike, zgodovine ter sorodnih družboslovnih in humanističnih ved. Hkrati predstavlja znanstveno podlago za oblikovanje sodobnejših družbenih, kulturnih, jezikovnih in izobraževalnih politik ter prispeva k večji družbeni koheziji, medkulturnemu dialogu in odgovornemu vključevanju ranljivih družbenih skupin. Tako zasnovan koncept slovenstva ima tudi širši primerjalni pomen, saj lahko služi kot vzorčni primer za druge manj številčne narode in manjšinske skupnosti.

Opis realizacije programa:

Raziskovalni program se je izvajal z interdisciplinarnimi in večdisciplinarnimi pristopi, ki so povezovali teoretske in empirične raziskave, analize diskurzov, jezikovne, kulturne, sociološke in zgodovinske študije ter primerjalne in transnacionalne metodološke pristope. Raziskave so potekale v večkulturnih, obmejnih in čezmejnih okoljih slovenskega kulturnega prostora ter v kontekstih slovenskih manjšin in diaspor. Raziskovalni izsledki so se sistematično prenašali v pedagoški proces na univerzitetni ravni, v strokovna usposabljanja ter v sodelovanje z javnimi institucijami in lokalnimi skupnostmi. Pomemben del izvedbe je predstavljalo razširjanje rezultatov raziskav v znanstveni in širši javnosti preko znanstvenih monografij, izvirnih znanstvenih člankov, zbornikov, strokovnih publikacij, konferenc, javnih predavanj, spletnih vsebin in drugih oblik popularizacije znanosti. V okviru programa so se oblikovali tudi nekateri inovativni družbeni modeli, strategije in priporočila, ki so bili namenjeni podpori odločevalcem ter razvoju družbenih, kulturnih, jezikovnih in izobraževalnih praks.

Rezultati raziskovalnega programa:

Rezultati raziskovalnega programa se kažejo v znanstvenih monografijah, uredniških monografijah, izvirnih znanstvenih člankih, prispevkih v zbornikih mednarodnih konferenc, strokovnih publikacijah, didaktičnih priročnikih, učbenikih in drugih objavah, ki neposredno izhajajo iz izvajanja programa. Bibliografske reference, vključno z naslovi in podatki o publikacijah so neposredno povezane z raziskovalnimi vsebinami programa.

Znanstvene monografije:

1.       Mikolič, Vesna. Izrazi moči slovenskega jezika.  Koper : Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS ; Ljubljana : Slovenska matica, 2020. COBISS.SI-ID: 17199619.

Monografsko delo obravnava intenziteto jezika, ki jo avtorica utemelji tako slovnično kot s primeri iz različnih diskurzov, in sicer znanosti, turističnega oglaševanja in politike. Delo obravnava tudi moč jezika v literaturi in prevodni književnosti, zanimive pa so tudi medkulturne primerjave. V zadnjem delu monografije se avtorica v celoti posveti odnosu med intenziteto jezika ter nasilnim in sovražnim govorom. Gre za prvo obravnavo intenzitete jezika v slovenskem jezikoslovju. Delo je izšlo v zbirki Razsežnosti slovenstva, ki je zbirka programske skupine, založbe Annales ZRS in Slovenske matice.

2. Bufon, Milan. Ethnos in topos : družbene spremembe in narodnostna podoba slovenskih krajev na Tržaškem od leta 1910 do leta 2015.  Koper : Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS ; Ljubljana : Slovenska matica, 2020. COBISS.SI-ID: 33174531.

Monografija predstavi družbene spremembe in narodnostno podobo slovenskih krajev na Tržaškem od leta 1910 do leta 2015 in na ta način prikaže stoletni časovni prerez političnih, prostorskih in etničnih sprememb Trsta in njegovega bližnjega vplivnega ozemlja. Gre za temeljno razpravo politične geografije o slovenski skupnosti na Tržaškem, ki je nastajalo v sodelovanju s SLORI Trst. Delo je izšlo v zbirki Razsežnosti slovenstva, ki je zbirka programske skupine, založbe Annales ZRS in Slovenske matice.

3. Bohinc, Rado. Univerza in država : pravna analiza družbenega položaja univerze.  Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2020. ISBN – 978-961-235-964-5. COBISS.SI-ID – 55943939.

Knjiga je sporočilo o velikem razkoraku med ustavno zagotovljeno in dejansko avtonomnostjo univerze v veljavnem pravnem redu RS ter resničnem življenju, pa tudi o tem, da se v danem pravnem okviru le stežka vzpostavljajo razmerja verodostojnega partnerstva med univerzo in državo, kar je pogoj za udejanjanje njene družbene odgovornosti. S tem avtor utemeljuje inovativni koncept družbene odgovornosti.

4.         Čok, Tina. Cognitive implications for raising cross-language awareness in foreign language acquisition. Cham: Palgrave Macmillan, cop. 2023. XV, 197 str., ilustr. ISBN 978-3-031-27828-0. https://doi.org/10.1007/978-3-031-27829-7, DOI: 10.1007/978-3-031-27829-7, COBISS ID: 151464963.

V monografiji se avtorica osredotoča na vlogo medjezikovnega zavedanja pri usvajanju tujih jezikov, zlasti učenju in poučevanju nesorodnih jezikov. V delu združuje teoretične in empirične pristope k proučevanju usvajanja tujih jezikov, s posebnim poudarkom na razhajanja v kognitivnem procesiranju govorcev tipološko različnih jezikov, kar monografijo uvršča med dela z uporabo najsodobnejših pristopov kognitivnega jezikoslovja.

5. Bufon, Milan (urednik), Mikolič, Vesna (urednik). Čezmejno sobivanje in komunikacija v času pandemije. Koper: Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS, 2023. 396 str., ilustr. ISBN 978-961-7195-09-5. COBISS.SI-ID 140683779.

Gre za znanstveno monografijo, ki je rezultat pridobljenega dodatnega financiranja programske skupine za vsebine v zvezi s covidom-19. V enajstih poglavjih enajstih članov in članic programske skupine (Rado Bohinc, Milan Bufon, Irina Cavaion, Lucija Čok, Tina Čok, Diana Košir, Maja Melinc, Vesna Mikolič, Barbara Riman, Maša Rolih, Jernej Vičič) so celovito obravnavane krizne strategije, politike in ukrepe na področju javnih sistemov, kot so zdravstvo, šolstvo, kultura in mediji, posebej nas zanimajo podobnosti in razlike med pristopi, s katerimi  se je na pandemijo odzvala Slovenija, v primerjavi s pristopi, značilnimi predvsem za dve sosednji državi Italijo in Hrvaško.

Izvirni znanstveni članki:

• Furlan-Štante, Nadja. Ženski glasovi in akcije v medreligijskem dialogu in religijski izgradnji miru v slovenskem kontekstu. Poligrafi : revija za religiologijo, mitologijo in filozofijo. 2019, letn. 24, št. 95/96, str. 23-41. ISSN 1318-8828. https://doi.org/10.35469/poligrafi.2019.210, Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si, DOI: 10.35469/poligrafi.2019.210. COBISS.SI-ID 2616275.

Temeljno izhodišče članka je vprašanje pomembnosti kultiviranja aktivnega, iskrenega medreligijskega dialoga v kontekstu sodobnih migracij, ki prepoznava in razbija negativne stereotipne predstave in predsodke, dviguje raven strpnosti, spoštovanja in krepi medsebojno razumevanje tako v vsakdanjem življenju posameznikov različnih veroizpovedi in duhovnosti kot tudi na hierarhični institucionalni religijski ravni. V tem kontekstu je v prispevku analizirano vprašanje pomembnosti vključevanja ženskega glasu in spolne dimenzije v medreligijski dialog in pozitiven prispevek ženskega prizadevanja pri religijski izgradnji miru. 

• Cavaion, Irina Moira. Italian in the mainstream schools of the bilingual border area of the Slovenian coast : language policy, teachers’ perspectives and a vision for the future. International multilingual research journal. 2020, vol. 14, iss. 2, str. 130-145. COBISS.SI-ID 15014915.

Študija temelji na percepcijah in pogledih običajnih osnovnošolskih/srednješolskih učiteljev italijanščine na Slovenski obali. Poskušali smo identificirati možna področja raziskovanja, da bi razumeli razloge za upad zanimanja za italijanski jezik in odkrili morebitne nove načine poučevanja. V prispevku so nadalje predstavljeni primeri na novo preizkušenih učnih pristopov kot novih možnih metod poučevanja in učenja, s čimer članek pomembno prispeva k razvoju didaktičnih pristopov pri poučevanju jezikov.

• Jurić Pahor, Marija. Border as method : impact of the Covid-19 pandemic on the border area between Italy and Slovenia and on the Slovene minority in Italy. Razprave in gradivo : revija za narodnostna vprašanja. Dec. 2020, no. 85, str. 57-81, zvd. ISSN 0354-0286. https://sciendo.com/article/10.36144/rig85.dec20.57-81, Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si, DOI: 10.36144/RiG85.dec20.57-81. COBISS.SI-ID 46283779.

V prvem valu pandemije Covid-19 se je pokazalo, da se »meja kot metoda« (Mezzarda & Neilson) paradigmatično vzpostavlja in razrašča v obmejnih območjih nacionalnih držav. Članek na podlagi prevladujčega političnega, medijskega in javnega diskurza in s pogledom na mejno območje med Italijo in Slovenijo ponazarja, da se meje ne nahajajo le na obrobju ozemlja, temveč se razprostirajo znotraj in zunaj njega. So del širših družbenih procesov ponotranjenosti meja pri upravljanju gibanja prebivalstva, še zlasti »nezakonitih« migracij. Težnja po zaostritvi nadzora schengenske in italijansko-slovenske meje je dobila nov zagon prav v času pandemije. Meja se je izpričevala v grozi pred okužbo, ki implicira adiaforizacijo in izključitev (»Mi nismo Italija!«), a tudi kot locus, ki je – zlasti med predstavniki slovenske manjšine in ljudmi ob meji – v tek pognal ozaveščanje o nujnosti empatičnega, čezmejnega in evropskega povezovanja v smislu preseganja nacionalnih meja. Prispevek velja po vrednotenju ARIS kot izjemen raziskovalni dosežek, po objavi je bil večkrat citiran.

• Devetak, Robert. Razvoj slovenske prisotnosti v goriškem javnem prostoru pred prvo svetovno vojno. Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. 2023, letn. 77, št. 3/4, str. 380-404, ilustr. ISSN 0350-5774. https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/362/310, Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si. COBISS.SI-ID 178558723.

Prispevek obravnava razvoj slovenske prisotnosti v javnem prostoru mesta Gorice – večnarodnostnem središču dežele Goriške in Gradiške na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Slovenska strategija vstopa v mestni javni prostor, kjer je imela primat italijanska mestna skupnost, se je usmerila v krepitev gospodarske in politične moči v mestu. V praksi se je to izkazovalo z vse večjim številom slovenskih gospodarskih subjektov, različnih društev in organizacij ter nakupi in izgradnjami reprezentativnih zgradb. Vrhunec slovenskega prodora v središče mesta je predstavljala izgradnja Trgovskega doma leta 1904. Pričujoč zgodovinski oris tako pomembno prispeva k razumevanju današnjega položaja Slovencev na Goriškem. 

• Košir, Diana. Kulturna in jezikovna dediščina Hijacinta Repiča, frančiškana pri sv. Ani v Kopru. Annales : anali za istrske in mediteranske študije = annali di Studi istriani e mediterranei = annals for Istrian and Mediterranean studies, Series historia et sociologia. – ISSN 1408-5348. 2023, letn. 33, št. 3, str. 471-488. COBISS.si-ID 180001539.

Prispevek prinaša pregled zapisane zapuščine frančiškana Hijacinta Repiča (1863–1918) iz koprskega samostana sv. Ane. Arhivski viri so danes hranjeni na Domoznanskem oddelku koprske knjižnice, v Pokrajinskem arhivu Koper, v provincialnih arhivih reda manjših bratov v Ljubljani in Benetkah ter v samostanu sv. Ane. Avtorica jih analizira, opiše in umesti v slovensko kulturno zgodovino v Istri na prelomu 19. stoletja. Na temelju analize primarnih in sekundarnih virov se v novi luči predstavlja plodovito delovanje p. Repiča. Njegova prizadevanja za širjenje slovenske besede kažejo, da je bil – čeprav za samostanskimi zidovi – na prelomu stoletij eden od prvih predstavnikov slovenskega slovstva v Istri, s čimer avtorica na novo osvetljuje kulturne razmere obravnavanega obdobja na Koprskem.