Izhod iz enostavnega načina

Projekti

Nazaj na vrhnjo stran: Inštitut za filozofske in religijske študije

Zrno soli, kristaliziranje sobivanja: solinarstvo kot izkustvena okoljska modrost

solinarstvo, okoljska modrost, izkustveno znanje, ekoetnografija, dediščinjenje, sobivanje, okoljska humanistika, ekofenomenologija, ekozofija, kulturna in naravna dediščina, soline, elementalno izkustvo, biosocialna postajanja, sol, kristaliziranje, utelešeno kritično mišljenje

Življenje Skuškove zbirke: od dnevne sobe do virtualnega muzeja

Skuškova vzhodnoazijska zbirka je izjemna tako zaradi svojega obsega kot zaradi kvalitete predmetov v njej. Med več stotinami predmetov, od katerih jih danes večino hrani Slovenski etnografski muzej, so številni tako kvalitetni, da lahko sklepamo na cesarsko provenience, so mojstrsko izdelani in imajo visoko umetniško vrednost. Nedavno odkritje bogatega in še neraziskanega arhiva dokumentov, fotografij in drugega arhivskega materiala zakoncev Skušek v Slovenskem etnografskem muzeju, je bila ena od spodbud za projektno raziskavo, saj bo ta arhiv prvikrat omogočil detajlno rekonstrukcijo zgodovine Skuškove zbirke, njenega kompleksnega življenja in biografije.

Konstruktivna teologija v dobi digitalne kulture in antropocena

Raziskovalni program z interdisciplinarnega stališča obravnava nekatera najpomembnejša vprašanja sedanjosti. Glavni cilj raziskav je razumeti in postaviti v dialog vlogo krščanstva pri etiki varovanja okolja, dvigu ekološke zavesti na eni strani ter teološke in filozofske interpretacije tehnologije, zlasti digitalnih tehnologij, na drugi.

Mejna področja: območja kulturnega in družbenega sobivanja v dobi tveganja in ranljivosti

Raziskovalni program raziskuje kompleksnost problematike mejnih področij v dobi tveganja in ranljivosti z uporabo kombiniranih in koordiniranih meddisciplinarnih in interdisciplinarnih pristopov s strani mednarodno priznanih skupin raziskovalcev s področja humanistike (filozofija) in družboslovja (sociologija).

Partnerski raziskovalni program

Temeljna vsebinska zasnova raziskovalnega projekta je usmerjena v raziskave zgodovinskega razvoja, politično-ekonomskih razmer, kulturne specifike in jezikovnih posebnosti azijskih družb. Program je interdisciplinarno zasnovan in vključuje raziskave iz vrste disciplin, ki sodijo v širše področje humanistike in družboslovja. Zastavljen je kot poskus sinteze rezultatov vrste parcialnih študij, ki obravnavajo različne vidike azijskih regij skozi prizmo razmerja med idejnimi in materialnimi pogoji, kateri opredeljujejo njihove družbene stvarnosti. Specifična posebnost programske skupine je v tem, da vključuje vrsto strokovnjakov za posamične azijske regije. To pomeni, da bodo študije vključevale tudi analizo in evalvacijo materiala v matičnih jezikih obravnavanih regij in ne bodo odvisne samo od informacij, podatkov in teoretskih paradigem, ki so dostopne v zahodni literaturi.

Evidenčna številka ARRS: P6-0243

Obdobje: 1. 1. 2019 – 31. 12. 2024

Vodja: prof. dr. Jana Rošker


Zaključeni raziskovalni projekti

Evidenčna številka ARRS: Z6-2665

Obdobje: 1. 10. 2020 – 30. 9. 2022

Vodja: Dr. Luka Trebežnik, asistent z doktoratom

Nosilec projekta: Inštitut za filozofske in religijske študije

Spletna stran projekta


Evidenčna številka ARRS: J7-1824

Obdobje: 1. 7. 2019 – 30. 6. 2022

VodjaDr. Lenart Škof, znanstveni svetnik

Nosilec projekta: Inštitut za filozofske študije, Mediteranski inštitut za okoljske študije

Spletna stran projekta


Evidenčna številka ARRS: J6-1813

Obdobje: 01. 07. 2019 – 30. 6. 2022

Vodja: dr. Gorazd Andrejč, znanstveni sodelavec

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za filozofske študije

Spletna stran projekta


Temeljno izhodišče raziskovalnega projekta je vprašanje pomembnosti kultiviranja aktivnega, iskrenega medreligijskega dialoga, ki prepoznava in razbija negativne stereotipne predstave in predsodke, dviguje raven strpnosti, spoštovanja in krepi medsebojno razumevanje tako v vsakdanjem življenju posameznikov različnih veroizpovedi in duhovnosti kot tudi na hierarhični institucionalni religijski ravni. Poglavitni cilj projekta je (na temelju kritičnega ovrednotenja, s pomočjo teološke, družbeno-religijske analize) iskanje novih paradigem, modelov in možnosti za medreligijski dialog, ki ga definira specifika slovenskega (in bosanskega) prostora ter povezava teh uvidov z na novo premišljeno etiko religijske izgradnje miru v luči medsebojne soodvisnosti in povezanosti ter preizpraševanje vloge moralnih in intelektualnih vrlin, komunikacije ter pomena vključevanja ženskih glasov v okvir medreligijskega dialoga.

Evidenčna številka ARRS: J6-9393

Obdobje: 01. 07. 2018 – 30. 06. 2021

Vodja: dr. Nadja Furlan Štante, višja znanstvena sodelavka

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za filozofske študije

Spletna stran projekta


Evidenčna številka ARRS: J7-9429

Obdobje: 01. 07. 2018 – 30. 06. 2021

VodjaDr. Nataša Vampelj Suhadolnik

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za filozofske študije


Osnovna ideja tega projekta temelji na novi interpretaciji Sofoklejeve Antigone in njenega etiškega dejanja. Kot opozarja ena glavnih filozofinj našega časa, Luce Irigaray (2013), ni lahko v okviru naše kulture razkriti pomena Antigone. Ta naloga namreč zahteva, da vstopimo v poponoma drugačen vzorec mišljenja ter etike, kot smo ga podedovali od predhodnikov. Z drugimi besedami, potrebujemo nov način mišljenja v teologiji, religiologiji in etiki, kot tudi vpeljavo novih medkulturnih in medreligijskih aspektov.

Evidenčna številka ARRS: J6-8265

Obdobje: 01. 05. 2017 – 30. 04. 2020

Vodja: dr. Lenart Škof, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za filozofske študije

Spletna stran projekta


Evidenčna številka ARRS: J6-8258

Obdobje: 01. 05. 2017 – 30. 04. 2020

Vodja: dr. Ana Jelnikar

Nosilec projekta: ZRC SAZU

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za filozofske študije

Spletna stran projekta


V času postmodernega in post-sekularnega vračanja religioznega tako na individualni kot na družbeni ravni želi ta skupni slovensko-avstrijski raziskovalni projekt podati izviren prispevek k oblikovanju nove platforme za dialog med postmoderno mislijo in teologijo. Cilj je identifikacija in analiza teološko relevantnih toposov, ki jih projekt raziskuje v treh smereh postmoderne misli. Prvo smer pristopa tvorijo predstavniki francoske fenomenologije (npr. Levinas, Henry, Marion, Chrétien), ki so izvedli tako imenovani »teološki obrat« in odprli nove možnosti dialoga med filozofijo in teologijo. Druga smer pristopa je hermenevtična misel in tisti njeni predstavniki (npr. Ricoeur, Vattimo in Caputo), ki so že v dialogu z biblično-religiozno dediščino in imajo velik potencial za teološko recepcijo. Tretja smer raziskovanja pa so alternativni postmoderni pristopi. Tu bomo zoperstavili dve usmeritvi: Girardovo antropološko misel, ki se vrača v krščanstvo in do njega zavzame afirmativno držo, in misel Luce Irigaray, ki zahteva kritično reinterpretacijo krščanstva z vidika feminizma in se zavzema za razširitev pojma religioznosti s povsem novimi toposi telesnih gest bližine in kozmično-etičnih elementov.

V prvi fazi bo raziskovanje usmerjeno v kritično preverjanje različnega razumevanja transcendence pri obravnavanih mislecih, kar je ključnega pomena za dialog s krščansko teologijo.

V drugi fazi pa bo v ospredju ekstrapolacija teološko relevantnih toposov, ki bodo služili kot horizontalna povezava med različnimi postmodernimi pristopi. Med te topose lahko na primer štejemo pojem daru in milosti, dogodka in pripovedi, časa in mesijanskosti, klica in odgovora, čutnosti in inkarni­ranosti, šibkosti in kenoze, ljubezni (caritas) in gostoljubja. Toda poglavitna kvaliteta tega projekta se nahaja v povezovanju dveh različnih pristopov. Raziskovanje postmoderne misli ne bo potekalo zgolj v njeni relevanci do teologije (ad intra), temveč tudi v odnosu do – pogosto nereflektirane – prisotnosti religioznih elementov na družbeni ravni ter skozi identifikacijo religioznih toposov v postsekularni družbi (ad extra). Avstrijski partner bo raziskal potencial teološkega obrata v fenomenologiji za postsekularno politično filozofijo in posledično za boljše razumevanje postmodernega mesta religioznega v družbi. Sinergija obeh pristopov (ad intra in ad extra) in vzajemna relevantnost njunih raziskovalnih rezultatov bo ustvarila osnovo za nove možnosti dialoga med teologijo in sekularno mislijo ter med religijo in družbo. Tako bo prispevala k preseganju moderne razsvetljenske paradigme ločitve med religijo in družbo, ki pogosto vodi k izločitvi religije iz družbe, in bo omogočila pot k novi kulturi sobivanja in vzajemnega spoštovanja.

Evidenčna številka ARRS: J6-7325

Obdobje: 1. 1. 2016 – 310 12. 2018

Vodja: dr. Branko Klun

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta

Sodelujoči inštitut ZRS KoperInštitut za filozofske študije

Spletna stran projekta


Evidenčna številka ARRSJ6-5565

Obdobje: 1. 8. 2013 – 31. 7. 2016

Vodja: dr. Lenart Škof, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS KoperInštitut za filozofske študije

Predlog raziskave poskuša biti izviren prispevek k novi teoriji intersubjektivnosti in pri tem temelji na interpretacijah in primerjavah ključnih zahodnih filozofov in različnih svetovnih filozofov, interpretiranih in primerjanih skozi prizmo medkulturnosti. Cilj in pomen tega projekta je v tem, da vzpostavlja povsem novo platformo za filozofsko mišljenje intersubjektivnosti in interkulturnosti ter da sodobno filozofijo prebuja k bolj občutljivemu pristopu, kakršen je v našem času potreben. Projekt je prelomnega pomena, ker raziskovanje na področju filozofije in etike doslej še ni ponudilo etične teorije nenasilja, ki bi po eni strani temeljila na ključnih osebnostih intersubjektivne etike in po drugi strani na ključnih interkulturnih besedilih o tematiki različnih kulturnih, filozofskih in religijskih kontekstov. V prvem delu bo predlagani projekt pristopil k problemu različnih ravni nasilja, ki so inherentno prisotne v številnih zahodnih filozofskih pristopih k etiki in politični filozofiji. Ob tem bo projekt kritično preučil ključne teorije in teoretike nasilja, da bi na podlagi tega lahko nakazal, da je iskanje nove platforme mišljenja nenasilja mogoče začeti prav v domeni pojma etične intersubjektivnosti (kot so ga razumeli Levinas, Derrida, Luce Irigaray in drugi). V luči tega cilja bo projekt vpeljal koncept gostoljubja kot most do nove etike intersubjektivnosti. Z analizo izbranih filozofskih diskurzov iz različnih svetovnih kultur in filozofij (judovstvo, krščanstvo, islam, hinduizem, budizem, jainizem, daoizem, konfucijanstvo) bo projektna skupina oblikovala predlog za možno novo svetovno kulturo gostoljubja in nenasilja, ki bo ponujala možnosti za reševanje konfliktov na osebni, družbeni in politični ravni.


Dojemanje narave in odnosa človek-narava je tudi v slovenskem družbeno-religijskem prostoru globoko zaznamovano s kolektivnim spominom dominacije človeka nad naravo. Kljub vse-večji ekološki osveščenosti, ki je v veliki večini primerov vzniknila iz občutka strahu pred ekološko katastrofo, temeljna etika oziroma vzorec ostaja enak. Stereotip človekove superiornosti v odnosu do narave ostaja globoko usidran v kolektivni zavesti. V tem segmentu je pozitiven doprinos teološkega eko-feminizma izjemnega pomena. Le-ta s pomočjo kritičnega zgodovinskega pregleda posameznih verskih izročil razkriva in razbija predsodek modela superiornosti človeka nad naravo. Teološki eko-feminizem je namreč globalni medverski pojav, ki poudarja etiko temeljne vzajemnosti in soodvisnosti vseh odnosov v mreži življenja. Eko-feminizem s filozofskega vidika združi dve obliki zapostavljenosti: nasilje nad ženskami in nasilje nad naravo in planetom. Skupni imenovalec obeh oblik nasilja je patriarhalni sistem, ki je v obeh primerih izvor nasilja. Eko-feminizem gradi iz misli, da so vsa živa bitja medseboj povezana in tako medsebojno vplivajo eden na drugega. V stvarstvu vidi eno telo, ki v sebi združuje različne ekosisteme. Mnoštvo različnosti, ki je združeno in povezano v medsebojnem sožitju v enosti. Eko-feminizem, patriarhalni sistem doživlja kot nasprotujoč sistem, ki gradi na hierarhičnem odnosu in se ne zaveda enosti in povezanosti živih bitji. Zato patriarhalni sistem ruši to harmonično povezanost moškega in ženske, človeka in narave. Je torej škodljivec, ki tako na naravo kot na ljudi deluje uničujoče. Eko-feminizem si tako prizadeva za “novo zavest”, ki bi tako moške kot ženske naučila živeti in delovati v medsebojnem sožitju in v sožitju z naravo. Nastal je v drugem valu feminizma. Kot oblika krščanske feministične teologije se je pojavil v začetku sedemdesetih let. Glavni predstavnici krščanskega eko-feminizma sta Rosemary Radford Ruether in Sallie McFague. Tema so se kasneje pridružile še številne kolegice feministične teologije tretjega sveta. Področje teološkega eko-feminizma v kontekstu feministične teologije in religijskega feminizma je v Sloveniji pionirsko področje, ki še ni našlo pravega mesta v akademskih znanstvenih sferah in je praktično še neraziskano in nepoznano področje, ki čaka temeljitejše umeščenosti in razvoja. Projekt bo tako v širšem kontekstu razvijal vprašanje teološkega eko-feminizma v mediteranskem kontekstu. V ožjem kontekstu pa se bo projekt opredelil na izoblikovanje modela slovenskega teološkega eko-feminizma. V naši raziskavi bomo nadaljevali z raziskavami simbolične povezave med inferiornostjo žensk in inferiornostjo narave v mediteranskih deželah oziroma v Sloveniji. Splošno, teoretično raven (dela in izsledke vodilnih predstavnic krščanske eko-teologije) bomo uporabili za pomoč pri oblikovanju modela slovenskega teološkega eko-feminizma (s poudarkom na krščanstvu, ki je kot religijski sistem najbolj zaznamoval slovensko zgodovinsko in družbeno realnost in je v tem smislu močan soustvarjalec in sooblikovalec kolektivne zavesti in spomina slovenskega naroda). Projekt bo omogočil globlje uvide v problematiko dojemanja narave in odnosa človek-narava, in sicer ne toliko na teoretični ravni, marveč na študiju primera. Program raziskovalnega projekta ima tri dele, ki časovno sovpadajo z obdobjem treh let. Prvi del (prvo leto) s pomočjo teoretično-zgodovinskega pregleda in analize razišče dojemanje narave in odnosa človek-narava v slovenskem družbeno-religijskem prostoru in kontekstu (poudarek na krščanstvu). Drugi del (drugo leto) prepoznava in zasleduje vplivnost kolektivnega spomina dominacije človeka nad naravo v sodobni slovenski krščanski družbeno-religijski sferi (metoda kvantitativnih raziskav na reprezentativnem vzorcu Slovencev). Tretji del (tretje leto) pa s pomočjo izsledkov analize in hermenevtičnega ključa krščanske feministične teologije izoblikuje model slovenskega teološkega eko-feminizma.

Evidenčna številka ARRSJ6-3611

Obdobje: 1. 5. 2010 – 30. 04. 2013

Vodja: dr. Nadja Furlan Štante, višja znanstvena sodelavka

Sodelujoči inštitut ZRS KoperInštitut za filozofske študije


Evidenčna številka ARRS: J6-6851

Obdobje: 1. 7. 2014 – 30. 6. 2017

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta

Vodja projekta: dr. Bojan Žalec

Sodelujoči inštitut ZRS KoperInštitut za filozofske študije

Izhodiščni raziskovalni problem predstavlja vloga religije kot dejavnika etičnosti in medkulturnega dialoga. Projekt izhaja iz teze, da je etika, ki je lahko ustrezna podlaga medkulturnosti, etika solidarnega personalizma in dialoškega univerzalizma. Glede prvega je ključno razumevanje človeka kot presežnega bitja, pri slednjem pa je prava pot je v spoštovanju individualnosti in posebnosti ter v hkratnem prepričanju, da je med nami vendarle dovolj skupnega, da hoja po poti dialoga in solidarnosti ni nesmiselna. Solidarni personalizem in dialoški univerzalizem tvorita duhovno obzorje, ki to utemeljuje ter omogoča. Odnos med religijo, etičnostjo in medkulturnim dialogom je zato potrebno proučevati znotraj pomembnih vidikov človeških odnosov, kakor tudi odgovorov na zadnja vprašanja človeka, ki zadevajo smiselnost vsakega početja, posebno smiselnost medsebojne empatije, dialoga, duhovnosti in spoštovanja človekove presežnosti. Krščanstvo in tudi druge religije poudarjajo pomen dialoške odprtosti, ki nakazuje človeško ranljivost, odvisnost od drugih in končno odvisnost od globljih temeljev. Skupne osnove duhovnosti so dobro izhodišče tako za dialog med religijo in sekularno družbo, kot tudi za dialog med religijami in celovito družbeno sožitje.

Cilji projekta je v prvi vrsti je aplicirati teološke pojme, kategorije in modele na problematiko medkult. dialoga (ožje) ter vprašanje dialoške in vključevalne družbe (širše). Osrednje raziskovalno vprašanje je zato, kakšna duhovnost je (lahko) podlaga miroljubnemu, dialoškemu, vključujočemu in medkult. zadržanju. Osrednji cilj je tako preučiti elemente kulture, ki je dialoška in medkulturna ter njihov odnos do religij(e), hkrati pa znotraj tega odpreti nove poglede v obstoječi razpravi (npr. odgovornost verskih skupnosti do skupnega dobrega; racionalnost in etični vidiki religiozne zavezanosti; odnos med religioznostjo in duhovnostjo; vloga religije v javnem prostoru ter ovire in napetosti v zvezi s tem; skupni etični imenovalec religij in tradicij; intersubjektivnost kot temelj za medkult. dialog, soglasje in sožitje; medkult. osnovana teologija in filozofija čutnosti, sočutja in miru; vprašanje religioznosti, spolne identitete in oblik duhovnosti; odnos med fenomeni kulture, etike in dialoga). Pri tem bomo uporabili metodologijo teologije in (medkulturne) filozofije in pojme (npr. mehanizem mimetične želje, mehanizem grešnega kozla, pojme tesnobe, eksistencialni stadiji, človek kot simbolno bitje, religiozna zavezanost, spolna razlika) tako za vzpostavitev novih teoretičnih spoznanj kot tudi pojasnitev nekaterih konkretnih dogajanj iz slovenske in evropske zgodovine in sedanjosti.

Projekt zato predstavlja izvirno uporabo in (v sklopu le-te) kombiniranje pojmov, konceptov, modelov in teorij iz (krščanske) teološke, filozofske, antropološke in kulturološke tradicije in sodobne misli (personalizem, Stein, Kiekegaard, Girard, Bellinger, Irigaray) za pojasnitev in razumevanje moralnega pomena religije (še posebno z vidika medkulturnosti) in za oblikovanje (teološke in filozofske) podlage primerne dialoške in vključevalne kulture. Rezultati projekta bodo predstavljali izviren in pomemben prispevek k teologiji in filozofiji medkult. dialoga, vzpostavili bodo nove poglede na teme dialoškosti, intersubjektivnosti, strpnosti, svetovnega etosa, medverskega ter medreligijskega dialoga. Hkrati bodo pomembno prispevali k družbenemu razvoju preko prikaza nujnosti razumevanja religije kot dejavnika etičnosti in dialoga ter vzpostavitvi podlag za razreševanje družbenih napetosti kot poti za premagovanje družbene krize. V projekt bodo vključeni vodilni slovenski raziskovalci, preko sodelovanja z raz. skupinami in raziskovalci iz tujine ter mednar. objav ter udeležb na znan. srečanjih, bo projekt dodatno uveljavil naše raziskovalce v tujini ter omogočal tudi nadaljnje znan. sodelovanje, kar bo imelo velik pomen za stroko v Sloveniji (prihodnji skupni projekti, razvoj kadrov, pridobivanje sredstev).


Evidenčna številka ARRS: J6-6845

Obdobje: 1. 7. 2014 – 30. 6. 2017

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Vodja projekta: dr. Jana Rošker

Sodelujoči inštitut ZRS KoperInštitut za filozofske študije

Azijske družbe so v 21. stoletju na novo začrtale zemljevid napredka: ravnovesje ekonomske, če ne celo politične moči se preveša iz evro-ameriške v azijsko regijo. Ta preobrat nas sooča z mnogimi problemi, ki so povezani s transformacijami materialnih in idejnih paradigem, katere ne določajo zgolj razvoja azijskih družb, temveč merodajno vplivajo tudi na mednarodne odnose. Pri iskanju strateških rešitev za tovrstne probleme je potrebno znotraj kontekstov posamičnih kulturnih ozadij upoštevati širše perspektive. Le-te niso omejene zgolj na ekonomske in ekološke vidike, temveč vključujejo tudi politično in družbeno vlogo ideologij ter kulturno pogojenih vrednot, ki predstavljajo osrednje epistemološke osnove, na katerih temelje najbolj karakteristične in trajne inštitucije teh družb.

Osrednji raziskovalni interesi, ki opredeljujejo sodobno kitajsko teorijo na področju humanistike, so med drugim povezani z razvojnimi trendi konfucijanske prenove, ki predstavlja tudi glavni predmet raziskovanja predlaganega projekta. Ta idejna prenova sodi k najpomembnejšim preobratom v novejši kitajski zgodovini in se kaže predvsem v filozofski struji takim. Modernega konfucijanstva, ki sodi k najvplivnejšim teoretskim tokovom znotraj kitajskih ideologij modernizacije. Ta teoretska struja se je pričela razvijati na pragu 20. stoletja predvsem v Hong Kongu in na Tajvanu, vendar se je kmalu uveljavila tudi v drugih vzhodnoazijskih družbah, katerih tradicije so temeljile na konfucijanski miselnosti, kot na primer v Južni Koreji in Japonski. V zgodnjih osemdesetih letih se je postopoma ponovno razširila tudi v L.R. Kitajski, kjer dandanes prav tako predstavlja enega osrednjih ideoloških diskurzov. Ta pojav je vsekakor vreden podrobnejše raziskave, saj nam lahko veliko pove o sodobni kitajski družbi in o funkciji ene najpomembnejših filozofskih dediščin znotraj globalnega sveta. Diskurzi Modernega konfucijanstva so opredeljeni z iskanjem sinteze med zahodno in tradicionalno kitajsko miselnostjo ter s težnjo po kreaciji sistema idej in vrednot, ki bi lahko služile kot osnova za reševanje družbenih in političnih problemov sodobnega, globaliziranega sveta. Zato osrednja teoretska izhodišča predlaganega projekta ne izhajajo zgolj iz filozofskih predpostavk, idej in metod Modernega konfucijanstva, temveč so usmerjena tudi v osvetlitev političnih, družbenih in ideoloških ozadij same konfucijanske prenove na eni, in njene notranje povezave s teoretskimi temelji kitajske modernizacije na drugi strani.

Na osnovi Webrove teze, po kateri je bila protestantska etika osrednjega pomena za pričetek in razvoj modernizacije, je namreč pomembno kritično preučiti takim. post-konfucijansko hipotezo, ki to tezo zavrača in po kateri naj bi bile družbe, ki so osnovane na konfucijanski etiki, pri razvoju industrializacije, blagostanja in modernizacije v marsikaterem pogledu uspešnejše od zahodnih. Weber je namreč precej izčrpno analiziral Kitajsko in prišel do zaključka, da so njene tradicije popolnoma nezdružljive z modernizacijo. Za razjasnitev vprašanja o tem, ali je takšna evrocentrična perspektiva modernosti še veljavna, nameravamo v okviru projekta raziskati zgoraj omenjene predpostavke, pri čemer izhajamo iz hipoteze, po kateri predstavlja modernizacija kompleksen proces družbenih tranzicij, ki vključuje tako univerzalne, kot tudi kulturno pogojene elemente. Zato je pomembno analizirati tudi vprašanje o tem, ali ima moderno konfucijanski teoretski model dejansko potencial za vzpostavitev takšne oblike modernosti, ki ne temelji na individualizmu, temveč na komunitarizmu. Verifikacija te hipoteze bi namreč pomenila, da predstavlja predpostavka o domnevno »nujni« in »inherentni« povezavi med modernizacijo in individualizmom, ki je bila doslej v mednarodni teoriji splošno veljavna in samoumevna, v resnici zgolj plod specifičnih zahodnih zgodovinskih paradigem.


Evidenčna številka ARRS: Z5-4303

Obdobje: 1. 2. 2012–30. 6. 2015

Vodja: dr. Katja Kolšek

Nosilec projekta: Znanstveno-raziskovalno središče, Univerza na Primorskem

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za filozofske študije

Glavni cilj pričujočega projekta je izvesti raziskavo možnih vplivov klasične kitajske misli na filozofijo Alaina Badiouja prek analize njegove uporabe in premisleka glede temeljnih elementov Mao Zedongovega razumevanja materialistične dialektike. Novost, ki jo prinaša pričujoči projekt se nahaja v rabi našega znanja kitajskega jezika, kulture in zgodovine v metodološkem pristopu, pri branju besedil v izvornem, kitajskem jeziku. Posledično to prinaša priložnost izčrpnega študija zahtevane literature in primerjalnih vidikov dveh izjemno različnih filozofskih tradicij.

Izhodišče pričujočega projekta je politična in filozofska problematika, ki je nastala v času dogodkov maja 68’ v Franciji, ko je je nastal velik teoretski razkol med vodilnimi francoskimi marksističnimi filozofi, zbranimi okrog slovitega francoskega marksističnega teoretika Louisa Althusserja. Po kolektivnem delu Brati Kapital (Lire le Capital), ki ga je Althusser napisal skupaj s svojimi tedanjimi učenci (kot so Alain Badiou, Jacques Ranciere, Étienne Balibar, Pierre Macherey, itn.), je Alain Badiou v luči dogodkov maja 68′ v Franciji proglasil krizo klasičnega marksizma in se odmaknil od teoretskih izhodišč svojega nakdanjega učitelja Althusserja (Cf. dela Teorija protislovja and O ideologiji). Spričo zgodovinskega dogodka velike proletarske kulturne revolucije na Kitajskem in Mao Zedongove misli, se je Badiou odločil ponovno premisliti pomen materialistične dialektike v konkretnih zgodovinskih okoliščinah, zlasti kar zadeva razmerje med zgodovino in politiko na eni strani ter razmerje med vednostjo in resnico na drugi strani (Hegel). V 5. knjigi Logik svetov se Badiou eksplicitno ukvarja s teorijo spremembe, ki temelji na specifičnih pojmih sveta in točke. Bruno Bosteels trdi, da se tako Badiou v Logikah svetov nedvomno vrne k zastavkom bolj zgodnje maoistične teorije materialistične dialektike.

Novost našega raziskovalnega projekta se nahaja v metodologiji, namreč, pri zasledovanju našega končnega cilja bomo uporabili znanje kitajskega jezika pri branju klasičnih del iz kitajske filozofije, z namenom, da bi lažje analizirali posebnosti Mao Zedongovega marksizma in njegovega razumevanja materialistične dialektike prek temeljite analize njegovih zbranih del (Maozedong Wenji). S pridobljenim znanjem se bomo pozneje vrnili k delu Alaina Badiouja in proučili možni obstoj omenjenih elementov v njegovem filozofskem maoizmu. Pri tem se vendarle dobro zavedamo številnih pasti glavnega podvzetja pričujočega projekta. Najprej bomo morali ugotoviti, ali je klasična kitajska misel sploh imela kakšen vpliv na Mao Zedongovo misel, ali ne, in posledično, na njegovo mišljenje politike.

V našem projektu tako obstajata dve glavni smernici raziskovanja, namreč, vpliv maoizma na Badioujevo filozofijo, in obstoj elementov kalsične kitajske dialektike v misli Mao Zedonga. Na poti k doseganju končnega cilja, bomo delo razdelili na tri različne stopnje: 1) Prvič, orisali bomo najpomembnejše in osrednje jedro maoističnega pojmovanja materialistične dialektike, ki se ohranja skozi vse Mao zedongovo delo. 2) Drugič, proučili bomo glavne elemente klasične kitajske teorije dialektike (tako imenovane »tong bian« tradicije znotraj bianzhengfa) v Mao Zedongovi teoriji materialistične dialektike within skozi proučevanje njegovih zbarnih del v ozvornem kitajskem jeziku, zato d abi lahko ugotovili količino in kvaliteto vpliva klasičnega kitajskega pojmovanja spremembe ali transformacije v delu Knjiga premen (Yijing) in številnih komentarjih v zgodovini kitajske misili, še zlasti en pomemben vidik spremembe (yi), z vidika vprašnja razmerja med »starim in novim«. 3) Tretjič, prek raziskovanja toške sekanja dveh zgoraj omenjenih smernic raziskovanja, bomo poskušali ugotoviti vsebino možnega vpliva klasične kitajske misli in pojmovanja dialektike na misel Alaina Badiouja.


Evidenčna številka ARRSJ6-3614

Obdobje: 1. 5. 2010 – 30. 4. 2013

Vodjadr. Lenart Škof, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS KoperInštitut za filozofske študije

Projekt bo raziskoval področje filozofske etike živali s posebnim poudarkom na vlogi etičnega premisleka o etiki živali na vzgojo za trajnostni razvoj. Predlog projekta bo povezal sodobno živalsko etiko (animal ethics) in sodobne teorije trajnostnega razvoja, slednje posebej z ozirom na vzgojo za trajnostni razvoj in implementacijo le-te v izobraževalne ustanove. Prek analize različnih pristopov in ključnih metodoloških modelov filozofske etike (klasične normativne etike, moralni racionalizem, utilitarizem, pristop iz zmožnosti oz. t.i. capabilities approach, poststrukturalizem ter pragmatizem), bo razvil okoljsko-pragmatistični model vključitve živalske etike v okvir prostora politične etike, bioetike ter etike trajnostnega razvoja. Preučil bo obstoječe teorije etike odnosa do živali ter na njihovi podlagi ponudil novo izvirno okoljsko-pragmatistično tezo o povezavi človeškega in živalskega sveta življenja, ki bo temeljila na definiciji občutenja življenja kot temeljnega fenomena povezanosti bitij v naravnem in kulturnem okolju. Temeljna teza projekta tako zaobsega fenomenološko-pragmatistično-etično definicijo ‘življenja’ kot temeljne ‘kategorije’ nove etike živali. V okviru sodobne praktične etike in živalske etike bodo analize teorij pravic živali, dostojanstva življenja živali in etike odnosa do narave ter alternativnih teorij, ki segajo onkraj antropocentričnih kategorij, pokazale tudi pomembnost navezave pozitivnih elementov omenjenih teorij na področje etike v izobraževanju (vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, kultiviranje in senzibiliziranje posameznikov v odnosu do narave, razvijanje odnosa do ekofeminizma, vnos novih spoznanj v izobraževalne kurikulume itd.).