Življenje Skuškove zbirke: od dnevne sobe do virtualnega muzeja

Evidenčna številka ARIS: J6-4618

Trajanje projekta: 1. 5. 2023–30. 4. 2026

Vodja projekta: dr. Helena Motoh

Nosilec projekta: Inštitut za filozofske in religijske študije

Skuškova vzhodnoazijska zbirka je izjemna tako zaradi svojega obsega kot zaradi kvalitete predmetov v njej. Med več stotinami predmetov, od katerih jih danes večino hrani Slovenski etnografski muzej, so številni tako kvalitetni, da lahko sklepamo na cesarsko provenience, so mojstrsko izdelani in imajo visoko umetniško vrednost. Več posamičnih predmetov je podrobno preučila raziskava v okviru predhodnega raziskovalnega projekta Vzhodnoazijske zbirke v slovenskih muzejih. A ob pomenu, ki ga imajo posamezni predmeti, ima izjemno zgodovino tudi sama zbirka, ki je vse stoletje prehajala iz zasebnega v javno lastništvo, večkrat so jo selili z lokacije na lokacijo in jo na novo razporejali, večino svojega časa pa je bila razstavljena v zasebnih bivalnih prostorih. V domu svojih lastnikov, zakoncev Skušek, je delovala kot kulisa, kot oder za intelektualne, kulturne in umetniške izmenjave med številnimi posamezniki iz široke socialne mreže zakoncev Skušek (tako različnimi kot sta bila npr. arhitekt Jože Plečnik in general Rudolf Maister), poleg tega pa je bila ključni vir informacij o vzhodnoazijski umetnosti in kulturah za več zaporednih generacij Slovencev. Japonska žena Ivana Skuška ml., Tsuneko Kondo Kawase, je v tem živahnem družabnem življenju zbirke igrala glavno vlogo. Nedavno odkritje bogatega in še neraziskanega arhiva dokumentov, fotografij in drugega arhivskega materiala zakoncev Skušek v Slovenskem etnografskem muzeju, je bila ena od spodbud za predlagano projektno raziskavo, saj bo ta arhiv prvikrat omogočil detajlno rekonstrukcijo zgodovine Skuškove zbirke, njenega kompleksnega življenja in biografije.

Načrtovana raziskava bo najdeno arhivsko gradivo analizirala s pomočjo novih metodoloških pristopov in predstavila biografijo Skuškove zbirke kot organske celote. Analiza ne bo omejena zgolj na predmete, ki so pristali v Slovenskem etnografskem muzeju, ampak se bo razširila tudi na tiste, ki jih imenujemo “potepuški predmeti”, tj. Tiste, ki so zbirko zapustili kot darila, volila, si jih je kdo prisvojil ali pa so bili izgubljeni. Z identifikacijo celovitosti zbirke in s pomočjo pristopov ustne zgodovine in intervjujev, bomo poskušali rekonstruirati socialno mrežo, spleteno okrog Skuškove zbirke, da bi lahko sklepali o njenem pomenu za tedanji intelektualni in umetniški dialog z vzhodnoazijskimi kulturami. Poleg tega bomo analizirali tudi implikacije svojevrstne postavitve zbirke v bivalni prostor njenih lastnikov – ter tako raziskali preplet zasebnega in javnega prostora in razmerje med zbirko in njenimi lastniki v okolju bivalnega muzeja. Posebej se bomo osredotočili tudi na doslej povsem zapostavljeno vlogo Tsuneko Kondo Kawase kot kuratorke in razlagalke zbirke. Teoretsko vidika bo raziskava tako izhajala iz konceptualnega okvira biografskega pristopa, analiz skritih zgodovin žensk v zbirateljskih praks, oblikovala pa bo tudi povsem nov model za študij bivalnih zbirk.

Izsledki raziskave bodo predstavljeni v sodelovanju z avstrijskimi partnerji, Inštitutom za arhitekturo in medije (IAM) Tehniške univerze v Gradcu. Avstrijska raziskovalna skupina bo uporabila pristope obogatene resničnosti (AR) in virtualne resničnosti (VR), da bo konstruirala posamične 3D modele predmetov iz zbirke in jih umestila v virtualni bivalni muzej na podlagi dejanskega bivalnega muzeja zakoncev Skušek. Virtualna predstavitev biografije Skuškove zbirke bo omogočila predstavitev onkraj omejitev javnega in zasebnega lastništva pa tudi onkraj omejitev za potovanje predmetov, poleg tega pa bo uporabniku omogočila inovativno interaktivno izkušnjo dejanskega obiska bivalnega muzeja Skuškovih.