Konstruktivna teologija v dobi digitalne kulture in antropocena

Evidenčna številka ARIS: P6-0434

Trajanje programa: 1. 1. 2022–31. 12. 2028

Vodja: dr. Nadja Furlan Štante

Raziskovalni program z interdisciplinarnega stališča obravnava nekatera najpomembnejša vprašanja sedanjosti. Glavni cilj raziskav je razumeti in postaviti v dialog vlogo krščanstva pri etiki varovanja okolja, dvigu ekološke zavesti na eni strani ter teološke in filozofske interpretacije tehnologije, zlasti digitalnih tehnologij, na drugi.

Izhodišče raziskovalnega programa je izziv vse večjega prepletanja naravnih in digitalnih okolij za sodobno in prihodnje življenje na našem planetu. Razvoj in vedno večja uporaba naprednih digitalnih tehnologij in umetne inteligence postavljata številne izzive in etična vprašanja. Razumevanje teh izzivov in oblikovanje teoloških, kritičnih odgovorov nanje sta pomembna vidika digitalne teologije. V tem okviru bi lahko digitalno kulturo razumeli kot kontekst, v katerem so-oblikujemo in živimo teologijo. To postavlja teologijo in digitalno kulturo v refleksiven odnos. S tega vidika digitalna teologija vpliva tako na teologijo kot disciplino kot na digitalno kulturo kot na sredino, v kateri živimo. Večina raziskovalnega programa se osredotoča na vprašanje kontekstualne interakcije med digitalnostjo in teologijo, na vpliv digitalne kulture na sodobno teologijo in njeno kritično preučevanje vprašanj o božji naravi ter božje interakcije s svetom, o povezavah z Drugim (spol, narava, nečloveška bitja…); in obratno – raziskovanje vpliva teologije na digitalnost – digitalno kulturo.

Digitalna tehnologija se razlikuje od prejšnjih tehnologij in s seboj prinaša tako nove nevarnosti kot tudi nove možnosti, priložnosti. Lahko je strup ali zdravilo ali vrsta možnosti, povezanih z obema. Tehnologija ima lahko pozitiven ali negativen vpliv na to, kako živimo, razmišljamo, in izziv je ugotoviti, kateri prevlada in pod kakšnimi pogoji. Digitalna tehnologija namreč deluje drugače kot prejšnje tehnologije zaradi načinov preko katerih vpliva na naše misli, spomine in navade ter pospešuje običajne procese in principe po katerih delujemo. Digitalna tehnologija, ki jo uporablja potrošniška kultura in komercialni interes, posledično pospešuje umanjkanje kritične presoje posameznika/ice.

Ključna vloga digitalne teologije je torej uokvirjena na preizpraševanje klasičnih religijskih doktrin in določanju njihove uporabe ali spremembe v sodobni digitalni kulturi, v okviru kritične kontekstualne teologije in njenih izrazov, saj mora teologija vedno govoriti v jeziku sodobne kulture.

V dobi digitalne kulture in antropocentrizma je potrebno poiskati in osmisliti nove načine etičnega sobivanja, zato bodo v tem 6-letnem raziskovalnem programu ARRS predlagani novi modeli teološkega odzivanja na ekološko krizo in na vprašanja, ki jih pred nas razgrinja digitalna kultura.

Raziskovalni program preizprašuje in združuje poglede in vidike na zastavljena vprašanja s področja teologije, filozofije, sociologije, antropologije, religiologije, računalništva in digitalne humanistike.