Področja raziskovanja:
- sodobna zgodovina Jugoslavije in Vzhodne Evrope
- zgodovina Trsta in Primorske
- zgodovina hladne vojne
Biografija:
Jože Pirjevec je leta 1966 diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu in svoj podiplomski študij nadaljeval v letih 1967–1969 na Scuola Normale Superiore v Pisi ter nato v letih 1969–1971 še na Diplomatski akademiji na Dunaju. Svoj doktorski študij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je zaključil leta 1976 z disertacijo »Niccolò Tommaseo med Italijo in Slavijo«.
Jože Pirjevec kot znanstveni svetnik od leta 1996 sodeluje z Znanstveno-raziskovalnim središčem v Kopru, kjer je v okviru Inštituta za zgodovinske študije doslej vodil 14 raziskovalnih projektov in med letoma 2004 in 2019 tudi raziskovalni program »Sredozemlje in Slovenija«. Pred tem je od leta 1971 poučeval na univerzah v Pisi, Padovi, Trstu in na Univerzi na Primorskem, kjer je opravljal tudi naloge predstojnika Oddelka za zgodovino na UP FHŠ. Od leta 1995 je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (redni član od leta 2009 dalje).
Jože Pirjevec je avtor 11 znanstvenih monografij, ki so izšle tudi v angleškem, nemškem, italijanskem, francoskem in drugih prevodih. Njegovo skupno število znanstvenih objav obsega 190 enot.
Od leta 1988, ko je prejel nagrado Kidričevega sklada za monografijo »Tito, Stalin in Zahod«, je bil dobitnik več priznanj: leta 2002 Premio Acqui Storia za monografijo »Le guerre jugoslave 1991-1999«; leta 2006 Zlate plakete Univerze na Primorskem in Erasmus EuroMedia Award za dokumentarno serijo »Dnevnik nekega naroda«; leta 2007 naziva Ambasador v znanosti Republike Slovenije; leta 2011 ARRS Odlični v znanost za monografijo »Tito in tovariši« in nato še leta 2020 za monografijo »Partizani«. Leta 2021 je prejel nagrado ZRS Koper Glasnik znanosti za posamezne vrhunske znanstvene dosežke uveljavljenih raziskovalcev.
Raziskovalna dejavnost:
Jože Pirjevec je kot vodja ali član projektne skupine sodeloval pri kar 27 nacionalnih raziskovalnih projektih, izmed katerih je v času zadnjih desetih let vodil projekte J6-9356 »Antifašizem v Julijski krajini v transnacionalni perspektivi, 1919-1954« (2018–2021); N6-0039 »Jugoslovanski samoupravni eksperiment in razprava o razvoju evropskega socializma med Vzhodom in Zahodom, 1950–1980« (2015―2018); J6-6832 »Slovenski diplomati in zunanjepolitični vidiki osamosvajanja Republike Slovenije, 1980–1992« (2014―2017); N6-0010 »Balkan Borderlands – Balkanske meje: nasilje, konflikti in sodelovanje (2012―2015); J6-4112 »Slovenci v jugoslovanski diplomaciji in v zunanjepolitičnem delovanju, 1941–1980: odprta vprašanja in raziskovalne perspektive« (2011―2014); L6-2388 »Aretacije, deportacije in usmrtitve s strani jugoslovanskih oblasti na območju Julijske krajine po 1. maju 1945« (2009―2012). Med letoma 2004 in 2019 je vodil raziskovalni program P6-0272 Sredozemlje in Slovenija, v istem času pa tudi večje število projektov bilateralnega sodelovanja s Češko, Rusijo, Ukrajino in Kitajsko.
Jože Pirjevec je od leta 1978 član ustanove A. von Humboldt-Stiftung, poleg tega pa je bil tudi prejemnik štipendij Nobelovega inštituta v Oslu (1994), Wilsonovega centra v Washingtonu (1981) in Sovjetske akademije znanosti (1978). Od leta 2006 je član častnega odbora združenja EUROCLIO, od 2003 uredniškega odbora znanstvene revije Acta Histriae in od 2001 predsednik odbora SAZU za preučevanje narodnih manjšin. Kot predsednik oz. član programskega odbora je v zadnjem času sodeloval pri organizaciji naslednjih mednarodnih znanstvenih konferenc: Antifascism in a Transnational and Comparative Perspective (2021); The Yugoslav Laboratory of Political Innovation: the Origins, Synthesis and International Influences of Self-management Socialism (2018); International and Transnational Aspects of the Yugoslav Crisis and the Establishment of Successor States, 1980–1992 (2016); Thinking Balkan Borderlands, 1914–2014: Violence, Conflicts, Cooperation (2014).