Sandi Volk: EZULSKI SKRBNIKI

Opis

EZULSKI SKRBNIKI. Vloga in pomen begunskih organizacij ter urejanje vprašanja Istrskih beguncev v Italiji v luči begunskega časopisja 1945-1963

Avtor / Author: Sandi Volk

Sandi Volk se je lotil zapletenega, kakor tudi politično in moralno občutljivega vprašanja vojne in povojne slovensko/jugoslovansko-italijanske zgodovine, ki mu običajno pravimo »ezulski problem«. Odločitev za obdelavo tega problema je bila vsekakor pravilna, saj je zaradi politične pomembnosti teme velika večina objavljene literature ostala na ravni propagande. Spominskim, hagiografskim in drugim podobnim prispevkom ni doslej sledila skoraj nikakršna celovita znanstvena obdelava begunskega vprašanja. Izjema je le delo »Storia di un esodo« skupine tržaških zgodovinarjev iz leta 1980.

Tudi delo Sandija Volka ni zajelo vse ezulske problematike. Saj je tudi ni moglo, ker je preobsežna za enega avtorja in eno delo. Problematika seveda nima le politične razsežnosti, pač pa je izselitev večine italijanskega prebivalstva iz Istre pomenila tudi temeljite demografske, socialne, etnične in politične spremembe v Istri in na novem naselitvenem območju ob vzhodni italijanski meji. Zato se je avtor korektno odločil, da bo obdelal le enega od pomembnih segmentov ezulske tematike: delovanje organizacijske strukture najpomembnejših begunskih – ezulskih – organizacij in ustanov, ki so se z njimi ukvarjali ter oris oblastnih ukrepov za sanacijo njihovega položaja. Avtor je skrbni predstavitvi teh organizacij, ki so bile različno usmerjene, vendarle prišel do točnega sklepa, da je bil njihov cilj enoten: ohraniti narodno in družbeno identiteto ter begunce naseliti čim bolj strnjeno in homogeno. Na drugi strani pa pretehtano ugotavlja, da sta bila kljub množici begunskih organizacij med njimi le dva tabora. Tisti, ki ga je vodila ANVGD in so njeno vodstvo sestavljali predvojni in medvojni fašisti »iz prvega črnega vala beguncev« ter tisti s CLNI na čelu, predstavnico predvojnega italijanskega istrskega malomeščanskega vodilnega sloja, ki se je ob fašističnem prevzemu oblasti umaknil (sli je bil odrinjen) iz političnega življenja, ker ni odobraval najbolj grobih, totalitarnih in folklorističnih potez režima, ne pa njegovih ciljev. Prvi predstavlja fašistično, drugi pa »Italijansko konservativno antifašistično« begunsko opcijo. Njegov opis delovanja begunskih organizacij pa daje tudi cel kup podrobnih podatkov iz življenja in dela teh ustanov, ki bodo nezanemarljiv vir vsakega bralca.

Sandi Volk sodi med mlado generacijo slovenskih zgodovinarjev, vendar je s svojim delom dokazal, da je sposoben analitičnega znanstvenega mišljenja. Njegovo delo je tako glede na vsebino kot tudi metodološko korektno in zato moremo njegovo razpravo uvrstiti med pomembna dela. Še toliko bolj, ker gre za prvo tako delo tako v slovenskem kot tudi v italijanskem znanstvenem prostoru, s katerim bo zagotovo obogatena slovensko zgodovinopisje, strokovnih in amaterskih bralcev take knjige pa zlepa ne bo manjkalo.

Prof. dr. Dušan Nećak

Izdajo monografije je finančno podprla: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Občina Izola