Odprta znanost

Osnovne informacije o odprti znanosti

Odprta znanost predstavlja preplet celovitih in obsežnih sprememb v pristopu k znanstvenoraziskovalnemu delu. Gre za sistemski premik in spremembo v načinu razmišljanja o vseh korakih življenjskega kroga raziskovanja. Spremembe, ki se v zadnjih desetletjih uveljavljajo na globalni ravni, v skladu s priporočili Unesca o odprti znanosti in v skladu z evropsko Direktivo o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja, se predvsem odražajo v odmiku od tekmovalnosti k sodelovanju, vključevanju, odgovornosti, transparentnosti ter dostopnosti. Med drugim politike odprtega dostopa zahtevajo financerji (na primer program Obzorje Evropa), raziskovalne ustanove (politike univerz ali raziskovalnih institutov) in drugi deležniki (politike nacionalnih agencij in vlad) pri financiranju in izvajanju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

Odprto znanost sestavlja sklop načel in praks, katerih namen je omogočiti, da bodo raziskave iz vseh področij znanosti dostopne vsakomur, za dobrobit znanosti in družbe kot celote. Odpiranje znanosti tako ne pomeni zgolj omogočanja dostopa do rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela, temveč vključuje odpiranje procesov ustvarjanja, vrednotenja, izmenjave, raziskovanja in shranjevanja znanstvenega znanja, praks in perspektiv.

UNESCO Priporočila o odprti znanosti vsebujejo prvo mednarodno dogovorjeno definicijo odprte znanosti, ki je opredeljena kot vključujoča konstrukcija, ki združuje različna gibanja in prakse, katerih cilj je:

• narediti večjezično znanstveno znanje odprto, dostopno in ponovno uporabno za vse,
• povečati znanstveno sodelovanje in izmenjavo informacij v korist znanosti in družbe ter  
• odpreti procese ustvarjanja, vrednotenja in sporočanja znanstvenega znanja družbenim akterjem zunaj tradicionalne znanstvene skupnosti.

Vključene so vse znanstvene discipline in vidiki znanstvenih praks, vključno s temeljnimi in uporabnimi znanostmi, naravoslovjem in družboslovjem ter humanistiko. Odprta znanost temelji na ključnih stebrih: odprto znanstveno znanje, odprte znanstvene infrastrukture, znanstveno komuniciranje, odprto sodelovanje družbenih akterjev in odprt dialog z drugimi sistemi znanja.

V Sloveniji nas k odprti znanosti zavezuje Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti(ZZrID). ZZrID v šestem odstavku 2. člena določa, da znanstvenoraziskovalna dejavnost temelji na načelih odprte znanosti, ki vključuje zlasti odprt dostop do vseh raziskovalnih rezultatov po načelu, »odprt, kolikor je mogoče, in zaprt, kolikor je nujno.« Raziskovalni rezultati »morajo biti najdljivi, dostopni, interoperabilni in vnovič uporabni« (FAIR – Findable, Accessible, Interoperable, Reusable). ZZrID hkrati določa uporabo odgovornih metrik za ocenjevanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter vključevanje skupnosti in zainteresirane javnosti (občanska znanost) v znanstvenoraziskovalni proces.

Podrobnejše zahteve za izvajanje znanstvenoraziskovalnega dela po načelih odprte znanosti, je ob upoštevanju Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) ter priporočil evropskih raziskovalnih politik, določila Vlada Republike Slovenije z Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (Uredba), ki jo je sprejela konec maja 2023. Uredba določa izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z načeli odprte znanosti, in sicer:

• Odprti dostop do rezultatov raziskav v okviru raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50%.
• Vključevanje zainteresirane javnosti v znanstvenoraziskovalno delo (občanska znanost).
• Vrednotenje in ocenjevanje raziskovalcev, raziskovalnih organizacij, raziskovalnih programov in projektov v skladu z načeli odprte znanosti.
• Infrastruktura odprte znanosti.