Kineziologija za kakovost življenja

Evidenčna številka ARIS: P5-0381

Trajanje programa: 1. 1. 2017–31. 12. 2027

Vodja: dr. Rado Pišot

Kineziologija postaja pomemben dejavnik kakovosti življenja. Z evolucijo in tehnološkim razvojem smo začeli zanemarjati eno osnovnih bioloških potreb – gibanje in gibalno/športno aktivnost (GŠA), in njeno pomembno vlogo za zdravje. Pomanjkanje GŠA, staranje prebivalstva, zgodnejši začetek degenerativnih procesov, sedeči življenjski slog, neuravnotežena prehrana, okoljski in ergonomski vplivi ter ekstremne obremenitve so dejavniki, ki neposredno vplivajo na posameznikovo uspešnost, učinkovitost in kakovost življenja. Tako imenovani Spiralni model učinkov gibalno neaktivnosti (GN) predpostavlja 3 osnovne dejavnike: pomanjkanje GŠA, pomanjkanje gibalnih kompetenc in debelost. Ti dejavniki pogosto delujejo sočasno, kar vodi do neracionalne GŠA, prekomerne porabe energije, hitre utrujenosti, kar se kasneje kaže v negativni fizični in gibalni samozavesti, ki vpliva na kakovost življenja, in odtujenosti od družbenih dejavnosti, za še večje zdravstvene težave. Na podlagi teoretičnih premislekov in znanstvenih spoznanj smo zagotovili okvir za nadaljnje raziskave skozi prizmo treh obdobij razvoja gibalnih kompetenc:

1. vzpostavljanje gibalnih kompetenc;
2. uporaba gibalnih kompetenc;
3. ohranjanje gibalnih kompetenc.

Proučevali bomo tudi mehanizme in dinamiko vpliva GN na naš organizem, saj je GN prepoznana kot eden vodilnih dejavnikov umrljivosti. In to velja tudi za sedanji način življenja, povezan z obdobjem pandemije. Nadaljevali bomo s preučevanjem plastičnosti skeletnih mišic na GŠA in vadbo v odvisnosti od starosti, spola in okolja. Da bi to dosegli, bomo še naprej izvajali zelo veljavne RCT s kompleksno metodologijo, razvijali nove tehnologije, prepoznavali nove biomarkerje in izboljševali metodologijo raziskovanja. Le tako bomo lahko svoje rezultate objavili v uglednih revijah. Osredotočili se bomo tudi na zasnovo intervencij, poudarjali adherenco, ustrezno obremenitev za preprečevanje izgube mišic pri različnih populacijah in vesoljske raziskave. Nenazadnje, s prejšnjem obdobju smo predstavili jasne dokaze, da se izgubljanje mišic pojavi takoj v obdobju GN in da so starejši bolj nagnjeni k izgubljanju mišic z manj ali celo nepopolnim okrevanjem kot mlajši. Te ugotovitve bodo tudi motiv za naše nadaljnje raziskave, tudi s preučevanjem interindividualne variabilnosti. Nadaljevali bomo z delom na inovativnih pristopih k športnim poškodbam s poudarkom na napovednih modelih, njenih posledicah in varni vrnitvi v šport, na veliki kohorti slovenskih športnikov. Metodološke študije bodo delovale na validaciji senzorjev za kakovost mišic, s tem tehnikah diagnosticiranja sarkopenije in med različnimi modalitetami utrujenosti. Poleg tega nam bodo nove laboratorijske zmogljivosti omogočile preučevanje motoričnega nadzora (aktivnost možganov in mišic z visoko ločljivostjo) med vadbo, kar je pomemben in zelo potreben pristop za proučevanje obnavljanja gibanja, izboljšanja zmogljivosti, preprečevanja upada in v ergonomiji.