ISTRSKA BELICA: Ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljk

Tel: +386 5 663 77 00
Fax: +386 5 663 77 10
E-mail: <a href="javascript:;" data-enc-email="vasb[at]mef-xc.fv" class="mail-link" data-wpel-link="ignore"> document.getElementById("eeb-279609-930105").innerHTML = eval(decodeURIComponent("%27%69%6e%66%6f%40%7a%72%73%2d%6b%70%2e%73%69%27")) *protected email*

Opis

Avtorji: Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Maja Podgornik, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Milena Bučar-Miklavčič, Gašper Kozlovič

V slovenskih oljčnih nasadih je ˈIstrska belicaˈ najbolj zastopana sorta. K nagli širitvi v istrske oljčnike po pozebi leta 1956 so pripomogle njene številne pozitivne lastnosti. Dobro prenaša nizke temperature. Plodovi so srednje debeli in so ob obiranju običajno svetlo zelene barve. Listi so spiralasto zaviti. Zaradi pokončne, metlaste, zaprte in bujne rasti je oblikovanje krošnje zahtevno. Sorta nekoliko pozno stopi v rodnost, vendar so izkušnje nekaterih pridelovalcev pokazale, da drevesa hitreje vstopijo v rodnost, če jih nekaj let po sajenju ne obrezujemo. V skrbno obdelanih nasadih dobro in redno rodi. Plodovi dozorevajo pozno. Namenjena je predvsem pridelavi olja, saj je njena oljevitost visoka. Občutljiva je na napad oljčne muhe, oljčnega molja in pavjega očesa oz. oljkove kozavosti.

Publikacija je nastala v okviru Javne službe izvajanja strokovnih nalog s področja oljkarstva, ki jo financira Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS.