Bojan Baskar: DVOUMNI MEDITERAN

Opis

Dvoumni Mediteran : študije o regionalnem prekrivanju na vzhodnojadranskem območju

Avtor / Author: Bojan Baskar

Knjiga je pomemben prispevek k antropološkemu preučevanju Istre, saj pomeni inovativen poseg v antropologijo Mediterana, posredno (oziroma v manjši meri) pa ima zanimive implikacije tudi za antropologijo Balkana in antropologijo srednjevzhodne Evrope. Do nedavnega so se etnološka preučevanja Istre omejevala na študije o »načinu življenja« in tradicionalni ljudski kulturi. Če so bila (le v majhnem obsegu) primerjalna, je bil njihov komparativizem objektivističen; šlo je za primerjalno identifikacijo kulturnih elementov in kartografijo kulturnih mej. Avtor se v predloženi knjigi, katere glavna vprašanja se vrtijo okoli prostorskih regionalnih razmejevanj (»Kje so meje Istre?«, »Kje se začne – ali neha – Mediteran?«, »Kje se začne Afrika?« itn.), teh (vključno s kulturnimi mejami) ne loteva objektivistično, ampak se osredotoča na dinamiko medsebojnih vplivanj domačinskih in zunanjih akterjev (geografov, pisateljev itn.); s tem pride do spoznanja, da – kot rečemo v antropologiji – regionalna poimenovanja niso niti etska niti emska, temveč rezultat interakcije obojih. Takšen pristop je nov ne samo v primerjavi s »tradicionalno« etnologijo, ampak tudi s precejšnjim delom sodobne socialne antropologije, ki je še zmeraj ujeta v dihotomična verovanja v dveh radikalno različnih kulturah, dveh popolnoma različnih svetovih, domačinovem in antropologovem. Če je tradicionalna etnologija pri zasledovanju kulturnih meja objektivistična (eticistična), je sodobna socialna antropologija v dobršni meri subjektivistična (emicistična): domačinske predstave obravnava kot »izraz« domačinske kulture, ki jo razume kot izolirano od preostalega sveta, in še zlasti od antropologovega. Če gledamo na knjigo kot na donesek k antropologiji Mediterana (ki je avtorjeva izhodiščna regionalna specializacija), je pomembna po tem, da prinaša nove ideje o tem, kako preučevati tista področja znotraj regije, ki se nahajajo v bližini meje ali pa celo na meji, denimo v smislu, da je področje (mikroregija) presečišče dveh ali celo treh regij.

Dr. Zmago Šmitek

Izdajo monografije je finančno podprla: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije, Mestna občina Koper