Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja

Evidenčna številka ARIS: P6-0409

Trajanje programa: 1. 1. 2019–31. 12. 2024

Vodja: dr. Vesna Mikolič

Glavni namen raziskovalnega programa je raziskati, kako slovenstvo kot duhovni in družbeni fenomen deluje v času korenitih sprememb na globalni ravni. Sodobne raziskave narodnega vprašanja se soočajo s težavami, kako obravnavati pogosto prepletajoče se kontradiktorne trende globalizacije, večkulturnosti in lokalizmov. V te procese Slovenija vstopa kot mlada država, ki se je takoj po osamosvojitvi soočila na eni strani s problematiko iskanja svoje individualne identitete, na drugi pa z vprašanjem strategij, ki bi omogočile njeno udejanjanje na vseh družbenih področjih. To naj bi ji zagotavljalo še nadaljnji skladen razvoj nacionalne suverenosti, obenem pa tesno vključenost v evropski in svetovni civilizacijski okvir.

Ključni cilj naših raziskav je tako globlje razumevanje slovenstva, ki bo odstopalo od tradicionalnega koncepta narodne identitete, vezanega zgolj na trikotnik jezik – kultura – teritorij, obenem pa bo omogočalo njegov status in obstoj. Pri tem bomo izhajali iz perspektive mobilne in medkulturne družbe, kar bo možno zato, ker programsko skupino sestavljajo raziskovalci, katerih izhodiščni laboratorij raziskovanja so večkulturna in čezmejna okolja slovenskega kulturnega prostora in slovenskih diaspor ter prihajajo s treh za tovrstno tematiko ključnih raziskovalnih institucij: ZRS Koper, Inštitut za narodnostna vprašanja (Ljubljana), SLORI (Trst). Primerjalna prednost programske skupine bo tudi njena interdisciplinarnost, saj vključuje strokovnjake s področij narodnega vprašanja, etničnih študijev, sociologije, slovenistike, jezikoslovja, filozofije, religijskih študijev, zgodovine in prava. Na tej osnovi bomo koncept sodobnega slovenstva opredelili kot:

• prostor duhovnega bivanja,
• avtonomne družbene strukture,
• element lokalnega, regionalnega, evropskega in svetovnega prostora.

S tem namenom bomo v okviru programa delovali v okviru petih tematskih sklopov:

1. Re-definiranje pojma: Kaj pomeni biti Slovenec/Slovenka in kaj slovenstvo?
2. Slovenska misel, kultura in identiteta v okviru evropske in globalne medkulturnosti
3. Slovenski jezik kot evropski jezik pred izzivi globalizacije
4. (Pre)oblikovanje slovenske nacionalne identitete v luči stikov med matično domovino, slovenskimi manjšinami v sosednjih državah in slovenskih diasporah
5. Odgovorne družbene politike s poudarkom na vključevanju ranljivih družbenih skupin Tako izdelan koncept slovenstva bo lahko služil kot vzorčni primer za sorodne manj številčne narode in manjšinske skupnosti.

Slovenska država in kultura z vsemi svojimi dimenzijami bosta tako predstavljali izhodišče za razmislek o razvoju nacionalne ideje v tretjem tisočletju nasploh. Zaradi sodobnega pogleda na slovenstvo se bodo v okviru naših raziskav oblikovali tudi nekateri inovativni družbeni modeli in strategije (gospodarski, politični, izobraževalni, modeli sobivanja itd.), o katerih bomo javnost seznanjali preko vrhunskih znanstvenih in strokovnih objav.