Izhod iz enostavnega načina

GO-TO S-OIL – Ohranjanje in izboljšanje proizvodnega potenciala tal za trajnostno pridelavo oljk


Evidenčna številka ARIS: V4-2216

Trajanje projekta: 1. 10. 2022–30. 9. 2025

Vodja projektadr. Maja Podgornik

Nosilec projektaInštitut za oljkarstvo

    V zadnjih 30 letih so se z oljčniki zasajene površine povečale s 400 ha na 2400 ha, s tem pa tudi količine oljčnih tropin. V letu 2015 je bila v Sloveniji sprejeta Uredba o odpadkih (UL L štev. 184/15), s katero so bili stranski produkti oljkarstva uvrščeni med odpadke in s tem tudi prepovedan raztros tropin na zemljišča. Vlada je v mesecu januarju 2022 sprejela Uredbo o  uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje (UL L štev. 10/22). Zaradi manjkajočih podatkov spremljanja razgradnje tropin predelanih v slovenskih oljarnah je zakonodajalec omejil uporabo tropin in rastlinske vode kot gnojilo na največ 7 dni od njihovega nastanka. Po pretečenem roku se le te ponovno uvrstijo med odpadke. Oljarne v  omejitvenem roku s težavo raztrosijo vse količine tropin, zato je nujno potrebno proučiti  spremljanje razgradnje tropin v daljšem obdobju, da bi lahko sledili cilju  »čistejša in konkurenčnejša Evropa do leta 2030« (zmanjšanje količin odpadkov preko ponovne uporabe snovi iz organskih odpadkov) in bi lahko celotno količino tropin uporabili sonaravno. V okviru delovnega sklopa 4 »Proučevanje vplivov skladiščenja oljčnih tropin in rastlinske vode na okolje« bomo spremljali vsebnost biofenolov v oljčnih tropinah v odvisnosti od časa skladiščenja in na ta način nadgradili bazo podatkov o slovenskih  oljčnih tropinah, ki bo osnova za nadgrajeno Uredbo o  uporabi oljčnih tropin (UL L štev. 10/22).

    Hkrati je potrebno ovrednotiti tudi neposredni učinek, ki ga imata čas in način aplikacije oljčnih tropin pridelanih v slovenskih oljarnah na stanje tal, talno vodo, prehrano rastlin, rast in rodnost oljk ter biološko aktivnosti tal. Zato bomo v okviru delovnega sklopa 3 zasnovali »Poljski poskus za ovrednotenje vpliva uporabe oljčnih tropin na okolje (stanje talne vode in kakovost tal)«.Kakovost tal  določa kombinacija fizikalnih, kemijskih in biotskih lastnosti. Med glavne skupine biotskih indikatorjev sodijo biomasa (mikrobna biomasa, talne živali, vegetacija), pestrost rastlin, živali in mikrobov ter biološki procesi, ki se odvijajo v tleh (dihanje, mineralizacija, itd.). Biotski indikatorji so zaradi večje občutljivosti in hitrejše odzivnosti na spremembe (posebno mikroorganizmov) težje določljivi⁠, predstavljajo pa priložnost za razvoj indikatorjev, s katerimi bi morebitno poslabšanje kakovosti tal zaradi sprememb v rabi in agrotehničnih ukrepov zaznali pred poslabšanjem fizikalno-kemijskih indikatorjev. Z namenom, da bi preučili pomen poznavanja mikrobne združbe na primeru oljčnikov in uporabe mikrobioma kot biotskega indikatorja kakovosti tal, bo v okviru delovnega sklopa 5 »Vzorčenje in priprava vzorcev za mikrobiomske analize« pozornost namenjena karakterizaciji mikrobne združbe v tleh oljčnih nasadov. Pri tem je potrebno poudariti, da raziskave vpliva različnih načinov kmetovanja na mikrobiom tal ne potrjujejo, da je raznolikost pri ekološkem kmetovanju v vseh primerih večja v primerjavi s konvencionalnim kmetijstvom; Evropska unija namreč med ključne mehanizme za doseganje ciljev zelenega dogovora že uvršča tudi ekološko kmetijstvo, za kar si je zadala zelo ambiciozen cilj, da do leta 2030 poveča delež ekoloških kmetijskih zemljišč na 25 %. Zaradi izključne uporabe organskih gnojil in prepovedi uporabe mineralnih dušikovih gnojil v ekološki pridelavi prihaja v praksi pridelave oljk do slabe prehranjenosti rastlin z dušikom, kar je najverjetneje tudi eden izmed glavnih vzrokov za majhen donos oljk na hektar. Prikazana dejstva potrjujejo, da je potrebno natančno preučiti izkoristek dodanih različnih vrst gnojil na prehranjenost rastline. V ta namen bomo v okviru delovnega sklopa 2 »Poljski poskus – vpliv talnega gnojenja z organskimi in mineralnimi gnojili na prehranjenost, rast in razvoj oljk ter lastnosti tal« nadgradili poljski poskus, ki je bil zasnovan v leta 2018  z namenom preučevanja vpliva različnih organskih in mineralnih gnojil na rast in oplodnjo oljk.

    Spletna stran projekta