Izhod iz enostavnega načina

Step Reduction

Nazaj na vrhnjo stran: Inštitut za kineziološke raziskave

Načrt raziskave Step Reduction v 2025 in možnost vašega sodelovanja

Povzetek:

Gibalna neaktivnost je prepoznana kot neodvisen dejavnik tveganja za zdravje. S časoma je pridobivala na pomembnosti in je tako danes med vodilnimi dejavniki za srčno-žilna obolenja, tudi smrt. Sedenje je namreč zelo razširjeno (>10 ur dnevno) pri skoraj vseh starostnih skupinah. Predstavlja veliko zdravstveno grožnjo, ki zahteva podrobno preučitev, saj lahko le na podlagi ugotovitev, predlagamo ustrezne ukrepe oziroma smernice za omejitve le tega.

Načrt raziskave je odobrila Komisija za medicinsko etiko Republike Slovenije (datum: 19. 2. 2025, št.: 0120-46/2025-2711-3). Preučevali bomo učinke sedečega življenjskega sloga in gibalne neaktivnosti 30 mladih (18 – 30 let) in 30 starejših (65 – 75 let) moških ter žensk. Preiskovanci bodo za čas 21 dni, zmanjšali število opravljenih dnevnih korakov iz priporočenih 10.000 na 1.500 – 3.000. V tem času bodo živeli v domačem okolju, opravljali svoja vsakodnevna opravila, a se pri tem izogibali gibalni/športni aktivnosti. Skratka, zaživeli bodo tako, kot ni priporočljivo (sedentarni življenjski slog). Po koncu obdobja zmanjšanje gibalne aktivnosti, bodo zaživeli kot je priporočeno in 21-dnevni sedentarni slog zamenjali z aktivnim prav tako 21-dnevnim obdobjem, z upanjem, da ga ohranijo v nedogled. Vsi preiskovanci bodo tekom aktivnega obdobja deležni vadbe v izbranih vadbenih centrih. Vadba bo potekala trikrat tedensko po HIIT (visoko intenzivna intervalna vadba) protokolu, vodili pa vas bodo ustrezno izobraženi trenerji, kineziologi ali fizioterapevti. Vadba bo obsegala vadbo silovitosti in moči mišic nog, vadbo vzdržljivosti in funkcionalno vadbo. Le ta bo prilagojena vsakemu posamezniku. Del preiskovancev bo poleg telesne vadbe deležen tudi miselne vadbe, ki bo namenjena ohranjanju možganskih centrov motorične kontrole. preiskovanci si tako vadbo le zamišljajo in je fizično ne izvajajo.

Meritve:

Vsa merjenja so načrtovana za tri časovne točke: pred pričetkom raziskave, po zaključeni fazi zmanjšanja števila dnevnih korakov in po zaključeni rehabilitaciji.

Izmerili bomo vrsto pomembnih zdravstvenih parametrov. Od invazivnih postopkov, bomo vključili le odvzem venske krvi, za kar bomo poskrbeli z ustreznim medicinskim osebjem, sterilnimi instrumenti in okoljem. Meritve bodo obsegale običajne voljne napore (vožnjo sobnega kolesa, razne skoke, kratka naprezanja, idr.) in električno izvabljena krčenja mišice (električna stimulacije s posamičnimi impulzi). Vsi testi so vzeti iz običajnega življenjskega sloga in običajnih medicinskih preiskav. Tekom raziskave bomo poskrbeli za varovanje osebnih podatkov, varno delo s preiskovanci, varno delo z biološkimi materiali in odpadki ter komunikacijo med raziskovalci, preiskovanci, strokovno-raziskovalno in laično javnostjo.

  • Gibalno aktivnost med celotnim potekom raziskave bomo izmerili z merilniki pospeška, ki ga bodo nosili pripetega na boku.
  • Telesno sestavo (maščobo in mišično maso) bomo izmerili leže v sproščenem stanju, z DXA celotnega telesa.
  • Mišični volumen in površino preseka mišic nog bomo izmerili z MRI slikanjem.
  • Mišično arhitekturo bomo izmerili z ultrazvokom.
  • Hitrost mišičnega krčenja po električnem impulzu bomo izmerili s Tenziomiografijo in z uporabo električnega impulza.
  • Največjo silovitost mišic bomo izmerili s hotenimi maksimalnimi krčenji in dinamometri.
  • Mišično moč in funkcijo bomo izmerili z različnimi skoki na tenziometrijski plošči.
  • Največjo aerobno moč bomo izmerili z metabolnim analizatorjem izdihanega zraka  med kolesarjenjem sobnega kolesa, katerega boste vrteli do utrujenosti. 
  • Ravnotežje in ortostatično intoleranco bomo izmerili na tenziometrijski plošči med mirno stojo.
  • Funkcionalnost s prilagojenim Senior fit testom pri starejših in pri mlajših s testom stiska pesti in testom za preverjanje gibljivosti nog.
  • Vzorci krvi bomo odvzeli na tešče pred zajtrkom iz medialne kubitalne vene.
  • Prehrana med fazo zmanjšanja števila dnevnih korakov in fazo okrevanja bo ocenjena z vprašalnikom.
  • Dnevnik doživljanja intervencije boste izpolnjevali preko spletnega vprašalnika.

Plačilo za vašo udeležbo:

Preiskovancem bomo povrnili vse stroške vezane na raziskavo (vožnja, parkirnina, vadba v fitness centru, itd.). Preiskovanci, ki bodo v raziskavi vztrajali do konca, bodo prejeli tudi simbolično denarno nagrado v višini 500,00 EUR (bruto).

Raziskava je so-financirana s strani:

projekta ARRS (vodja: prof. dr. Boštjan Šimunič; J5-50178 – Vpliv zmanjšane gibalne/športne aktivnosti na zdravje človeka: primerjava mladih in starih preiskovancev.

Kako se lahko prijavite?

Dostop do obrazca za registracijo je mogoč z izbiro povezave PRIJAVA STEP REDUCTION 2025 ali s klikom na gumb:

Iščemo 60 preiskovancev in sicer:

  1. 15 mlajših moških (starih med 18 in 30 let),
  2. 15 mlajših žensk (starih med 18 in 30 let),
  3. 15 starejših moških (starih med 65 in 75 let) in
  4. 15 starejših žensk (starih med 65 in 75 let),

Pri vsakem kandidatu bomo na zdravniškem pregledu preverili, če ustrezajo kriterijem za vključenost v študijo:

Vključitveni kriteriji:

  • Starost (18 – 30 let / 65 – 75 let).
  • Zdrav posameznik, ki je sposoben opraviti vse predvidene teste v raziskavi.
  • Podpisana izjava o zavestni in svobodni privolitvi za sodelovanje ter zdravnikovo privoljenje.

Izključitveni kriteriji:

  • Nosečnost.
  • Težja akutna ali kronična skeletna, nevromišična, metabolična in srčnožilna obolenja.
  • Pljučna embolija.
  • Vrhunski športniki.
  • Družinska zgodovina oz. nagnjenost k globokovenski trombozi.
  • Redno uživanje alkoholnih pijač.
  • Aktivo kajenje.
  • Kakršen koli kovinski (feromagnetni) implantati.

Zakaj zmanjšanje števila dnevnih korakov?

Vedno več je zanimanja za eksperimentalne študije omejevanja gibalne aktivnosti, da bi raziskali patofiziološke mehanizme, s katerimi gibalna neaktivnost vpliva na zdravje ljudi. Z letošnjim projektom SR se želimo približati današnjemu sedečemu življenjskemu slogu, ki je razširjen tako med mladimi, ki so ravno vstopili na trg dela kot tudi med starejšimi. Večina prejšnjih študij, ki so preučevale te vidike, je bila izvedena v laboratorijskih okoljih z uporabo ekstremnih modelov razbremenitve (npr. ležanje v postelji). Pred kratkim pa je bil predlagan dodaten sistemski model zmanjšane gibalne aktivnosti, imenovan zmanjšanje dnevnih korakov (angl. step reduction). V primerjavi z ležanjem v postelji se zmanjšanje števila korakov šteje za “blažjo” obliko gibalne neaktivnosti, saj so preiskovanci še naprej izpostavljeni gibalnim dražljajem. Vendar se zdi, da je ta model veliko bližje razmeram v realnem svetu, da je bolj ekološko utemeljen in da lahko posnema škodljive učinke sedečega načina življenja. Poleg tega pa je dolgotrajno ležanje v postelji manj pogosto kot obdobja manjše telesne neaktivnosti in da je majhno število dnevnih korakov močno povezano s povečanim tveganjem za umrljivost.