Izdelava tehnoloških smernic za namakanje oljk v Sloveniji

Evidenčna številka ARRS: V4-1411

Obdobje: 1. 7. 2014 – 30. 11. 2017

Vodja: dr. Bojan Butinar, znanstveni sodelavec

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

Slovensko oljkarstvo se sooča s problemi nedoseganja konstantnih pridelkov in kakovosti oljčnega olja, ki so posledica ekstremnih vremenskih razmer, med katerimi so najpogostejše suše. V takšnih razmerah se pridelovalci oljk velikokrat poslužujejo principa “kriznega namakanja”. Številne raziskave na sredozemskem območju so pokazale, da je v pridelavi oljk, kjer so razpoložljivi vodni viri izjemno omejeni, primernejša uporaba principa »deficitnega namakanja«, kjer lahko kljub manjši količini dodane vode, kot je to optimalno potrebno, povečamo produktivnost rastline in s tem hkrati zagotovimo večji in kakovostnejši pridelek ter trajnostno rabo vodnih virov. Optimalno velikost namakalnega obroka je pri deficitnem principu namakanja oljk zelo težko ovrednoti, saj poleg značilnosti tal, meteoroloških parametrov ter agrotehničnih ukrepov na količino dodane vode močno vpliva tudi specifični odziv izbranega kultivarja na vodni deficit. S predhodnim ciljno-raziskovalnim projektom je bil vzpostavljen tehnično dovršen, pilotni poskus avtomatskega namakanja oljk v Sloveniji, ki služi z referenčnim oljčnikom kot sistem namakanja oljk. Analize so pokazale pozitivne učinke deficitnega namakanja, vendar zaradi variabilnih vremenskih razmer ni bilo moč odkriti zakonitosti in vpliva ekonomske sprejemljivosti deficitnega namakanja na kakovost oljčnega olja. Zaradi omejenih vodnih virov je potrebno rabo vode še dodatno racionalizirati in sistem namakanja nadgraditi z dodatnimi odmerki ter na osnovi rezultatov določiti minimalno količino dodane vode, ki pozitivno vpliva na pridelek in kakovost. Dodatne raziskave bodo prispevale k racionalnejši rabi vodnih virov in hkrati k doseganju boljše kakovosti oljčnega olja sorte ‘Istrske belice’, ki v slovenskih oljčnikih zaseda 70% vseh dreves.

Cilji raziskovalnega projekta so: 1) raziskati vpliv sušnega stresa na rast in rodnost oljk ter na podlagi spremljanja različnih agronomskih značilnosti ter fizioloških parametrov določiti optimalne odmerke vode v posameznem fenološkem stadiju oljke, 2) proučiti vpliv namakanja na kakovost in senzorične značilnosti oljčnega olja s spremljanjem primarnih metabolitov fotosinteze (sladkorji, sladkorni alkoholi) in sekundarnih metabolitov (biofenoli), 3) določitev biokemijskih markerjev oljke, ki so povezani z odzivom na sušni stres, 4) na podlagi pridobljenih rezultatov določiti optimalni odmerek vode in pripraviti tehnološke smernice za nacionalno strategijo namakanja oljk, ki bo hkrati zagotavljala uravnoteženo razmerje med velikostjo in kakovostjo pridelka in trajnostno rabo vodnih virov.

Spremljali smo fenološke-razvojne faze oljke v rastni dobi glede na vpliv namakanja in vremenske razmere na poskusni lokaciji. Določili smo fiziološko stanje dreves v poskusnem oljčniku, ocenili smo, kdaj drevesa ob suši prehajajo v stres, in ovrednotili, ali lahko z izbranimi režimi namakanja dosežemo ugodnejšo vodno bilanco rastlin. Določili smo vsebnost oleuropeina, skupnih biofenolov, enostavnih in sladkornih alkoholov v oljčnih plodovih in listih v posameznih fenoloških obdobjih. Kakovost pridelanega oljčnega olja smo ovrednotili s pomočjo določitve kemijskih parametrov in s senzorično analizo. Na podlagi analiz rezultatov je mogoče oceniti vodne perspektive na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi ter izdelati strategijo namakanja za oljke v Sloveniji.