sl
Italiano
EnglishV četrtek, 6. februarja 2026, je na UL Fakulteti za pravo in ekonomijo Katoliškega inštituta v Ljubljani potekala prva nacionalna delavnica z naslovom Čezmejno pravosodno sodelovanje v primerih prestrezanja telekomunikacij v kazenskem postopku. ZRS Koper je delavnico organiziral v okviru projekta INCEPT (Supporting cross-border judicial cooperation in cases related to INterCEPTion of telecommunications), ki ga financira Evropska komisija v okviru programa JUST, izvaja pa ga konzorcij raziskovalnih organizacij iz štirih držav (poleg Slovenije sodelujejo Bolgarija, Poljska, in Češka). Namen projekta je prispevati h krepitvi čezmejnega pravosodnega sodelovanja v kazenskih postopkih, s poudarkom na izvajanju evropskega preiskovalnega naloga (EPN) v primerih prestrezanja telekomunikacij.
Dogodka se je udeležilo približno 50 predstavnikov pravosodja, organov pregona, odvetništva in strokovne javnosti. Udeležence je uvodoma nagovoril namestnik direktorja ZRS Koper, dr. Tilen Glavina, ki je poudaril, da ZRS Koper aktivno spodbuja dialog med različnimi deležniki kazenskega pravosodja. Prav takšen dialog je omogočil tudi nacionalno delavnico, ki je na enem mestu združila sodnike, tožilce, policijo, odvetnike in druge strokovnjake pri razpravi o izzivih čezmejnega pridobivanja dokazov.
Prek videopovezave je zbrane pozdravila tudi prof. dr. Daniela Ilieva, izvršna direktorica Fundacije za pravo in internet iz Sofije, ki je koordinator projekta. Prof. Ilieva je poudarila pomen zaupanja in sodelovanja med državami članicami pri uporabi sodobnih preiskovalnih ukrepov.
V imenu gostiteljice dogodka UL Fakultete za pravo in ekonomijo je udeležence nagovoril dekan doc. dr. Mitja Steinbacher. Organizatorji se ob tej priložnosti dekanu in fakulteti iskreno zahvaljujemo, ker so prijazno odstopili svoje prostore in omogočili izvedbo dogodka v spodbudnem akademskem okolju.
V otvoritvenem delu delavnice je vodja projektne skupine ZRS Koper izr. prof. dr. Benjamin Flander izpostavil, da je ena od posledic “nove digitalne realnosti” v kazenskem pravu in kazenskem pravosodju ta, da “v približno 90 % primerov kazenski pregon temelji na elektronskih dokazih, med katerimi imajo za učinkovit pregon organiziranega kriminala poseben pomen elektronski dokazi, ki temeljijo na komunikacijskih podatkih. Število zahtev ponudnikom telekomunikacijskih storitev in storitev informacijske družbe močno narašča (v zadnjih petih letih naj bi se povečalo za trikrat), kljub temu pa so številne kazenske preiskave zaradi težav pri dostopu do podatkov oz. dokazov o komunikaciji osumljencev odložene ali neuspešne.” To je po mnenju dr. Flandra posledica nezadostne angažiranosti in tehnoloških ovir (neustrezna tehnična oprema za prestrezanje) v nekaterih državah članicah, posebej pa velja izpostaviti tudi preusmeritev komunikacije s tradicionalne telefonije in SMS sporočil na OTT aplikacije za sporočanje (te naj bi zajemale cca. 97% komunikacije na daljavo), ki uporabnikom omogočajo t. i. “end-to-end” kriptiranje sporočil. “To je sicer po eni strani dobra novica za komunikacijsko zasebnost, po drugi strani pa se je učinkovitost zakonitega prestrezanja, posledično pa tudi pregona organizirane kriminalitete, občutno zmanjšala,” še dodaja dr. Flander in nadaljuje, da tudi pojav kriptiranih komunikacijskih omrežij (npr. EncroChat in Sky ECC) predstavlja dodaten izziv.
Po prikritem vdoru policije v ta in nekatera druga (ANOM, Exclu idr.) omrežja je na podlagi dokazov, ki so bili pridobljeni z množičnim (neselektivnim) prestrezanjem komunikacij na tisoče uporabnikov, v nekaterih evropskih državah stekla množica kazenskih postopkov. V večini zadev, ki so se končale z obsodilno sodbo, so bila zaradi domnevnih kršitev pravic do komunikacijske zasebnosti in poštenega sodnega postopka vložena pravna sredstva.
Dr. Flander je prikaz zaključil z omembo, da je Evropska komisija za okrepitev čezmejnega sodelovanja na področju zakonitega prestrezanja pripravila načrt aktivnosti in ukrepov do leta 2028. Cilj tega načrta je okrepitev sistema evropskega preiskovalnega naloga, Komisija pa je med drugim ustanovila tudi strokovno skupino, ki se bo posvetila odprtim vprašanjem o enkripciji.
V vsebinskem delu delavnice so o aktualnih vprašanjih razpravljali predstavniki pravosodja, strokovnjaki s področja telekomunikacij in člani projektne skupine.
V prvem panelu, z naslovom Pridobivanje dokazov z nadzorom telekomunikacij v EU: pravni okvir in sodna praksa, sta sodelovala prof. dr. Anže Erbežnik, predstojnik katedre za kazensko pravo pri Evropski pravni fakulteti Nove Univerze in ekspert pri Evropskem parlamentu in mag. Martin Jančar, okrožni sodnik dodeljen Sodnemu svetu. Razpravo pa je moderiral dr. Flander.
Drugi panel z naslovom Evropski preiskovalni nalog in čezmejni nadzor telekomunikacij v praksi je ponudil vpogled v operativne izzive, ki sta jih predstavila Ana Bučar Brglez, namestnica vodje preiskovalnega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljaniin Izidor Rojs, okrožni državi tožilec na Specializiranem državnem tožilstvu Republike Slovenije. Tudi ta panel je moderiral dr. Flander.
Tretji panel je bil posvečen tehničnim in tehnološkim vidikom nadzora telekomunikacij v kazenskem postopku. Prek aplikacije Zoom je Mark Lastdrager z Evropskega inštituta za standardzacijo na področju telekomunikacij (ETSI) predstavil vlogo in aktivnosti Tehničnega odbora za zakonito prestrezanje pri omenjenem inštitutu pri oblikovanju tehničnih standardov in standardov kakovosti za ponudnike komunikacijskih storitev. V živo je prispevek predstavil Miran Kimovec, strokovnjak s področja telekomunikacij. Razpravo je vodil prof. Erbežnik.
Četrti panel je bil namenjen vlogi Agencije Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (EUROJUST) pri čezmejnem pridobivanju dokazov. O tej tematiki je spregovoril Boštjan Škrlec, nacionalni predstavnik Slovenije pri Eurojustu. Pogovor z nacionalnim predstavnikom je vodil Erazem Bohinc (ZRS Koper).
Dogodek se je končal z okroglo mizo z naslovom Izzivi (čezmejnega) pridobivanja dokazov z nadzorom telekomunikacij, na kateri so sodelovali Gregor Žika Ševo, vodja preiskovalnega oddelka na Okrožnem sodišču v Ljubljani, Rok Časl z Okrožnega državnega tožilstva Maribor in mag. Matjaž Jerkič, direktor Uprave kriminalistične policije. Razpravo je moderiral mag. Jančar.
