sl
Italiano
English
V Centru humanističnih znanosti ZRS Koper so v torek, 24. marca 2026, predstavili knjigo La Quarta Crociata: i fatti e le narrazioni: Dal torneo di Écry alla nascita dell`Impero Latino (Četrta križarska vojna – od viteškega turnirja v Écryju do ustanovitve Latinskega cesarstva) avtorja dr. Massima Sbarbara, sodelavca Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper.
Delo obravnava četrto križarsko vojno od njenega začetka v Franciji, na turnirju v Écryju leta 1199, do ustanovitve Latinskega cesarstva leta 1204. Prvotni načrt »prehoda v Sveto deželo« se postopoma preoblikuje v odpravo, ki se konča z zavzetjem Konstantinopla. Pripoved se osredotoča na ključne prelomnice: izbiro Benetk kot izhodišča za prevoz križarjev, sklenitev pogodbe za ladijski prevoz in njene konkretne posledice, preusmeritev proti Zadru, sporazum z Aleksejem Angelom, prihod v Konstantinopel, obe obleganji v letih 1203 in 1204, plenjenje mesta ter oblikovanje nove politične in ozemeljske ureditve na Vzhodu.
Metodološko izhodišče knjige je jasno: vsaka faza vojne je rekonstruirana s sistematično primerjavo narativnih virov, pri čemer razlaga dogodkov ni prepuščena enemu samemu pričevanju. Med ključnimi narativnimi viri sta francoska kronista Geoffroi de Villehardouin in Robert de Clari, ki ju dopolnjujeta latinski besedili Devastatio Constantinopolitana in Historia Constantinopolitana Guntherja iz Pairisa. Upoštevani so tudi beneški pripovedni viri, zlasti kronika Martina da Canala in poznejša zgodovinopisna tradicija 16. stoletja, povezana z Giovannijem Battisto Ramusiom, ter delo bizantinskega zgodovinarja Nikete Honiata. Tako nastane večplastna rekonstrukcija, v kateri se isti dogodki kažejo skozi različne poglede, moralne okvire in interpretacije.
Knjiga obenem osvetljuje razmerje med političnimi odločitvami in njihovimi praktičnimi omejitvami. Organizacija odprave, dolg do Benetk in kriza bizantinskega sveta tvorijo prepleten okvir delovanja. Pohod proti Konstantinoplu se tako izriše kot rezultat sovpadanja prvotnih načrtov, nepredvidenih okoliščin, političnih izračunov in konkretnih priložnosti. Četrta križarska vojna se v tem pogledu kaže kot stičišče treh različnih zgodovinskih in političnih logik: bizantinske cesarske tradicije, fevdalnega reda latinskega Zahoda in beneške trgovske racionalnosti.
Delo tako ponuja znanstveno utemeljeno, a hkrati pripovedno berljivo interpretacijo enega najbolj spornih dogodkov srednjega veka, ki je za dolgo zaznamoval odnose med Vzhodom in Zahodom ter sredozemski vzpon Benetk.
O avtorju
Massimo Sbarbaro (Parma, 1969) je raziskovalec srednjeveške zgodovine na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper. Doktoriral je iz zgodovine na Univerzi v Trstu, kjer je tudi poučeval več kot deset let. Med njegovimi deli so Le delibere dei Consigli dei Comuni cittadini italiani (secoli XIII–XIV) (2005), Storia e informatica: i data base applicati ai documenti medievali (2007) in Il dazio a Gemona. Per la storia delle imposte indirette nel medioevo (2010). Na Univerzi v Ljubljani (Filozofska fakulteta) zaključuje drugi doktorat s področja digitalne humanistike.
Ta knjiga je rezultat desetletnega raziskovanja četrte križarske vojne in odpira trilogijo, posvečeno rekonstrukciji dogodka, njegovim političnim in ozemeljskim posledicam, ekonomsko-pogodbeni razsežnosti odprave ter oblikovanju njenega spomina.