Ko vročina in suša razkrijeta pravo kondicijo oljk

Zadnjih nekaj let se vsako poletje med oljkarji ponavljajo ista vprašanja. Zakaj plodovi odpadajo? Je kriva vročina?  Pomanjkanje padavin? Marmorirana smrdljivka? Glivične bolezni?

V resnici nobeden od teh dejavnikov običajno ni edini razlog. Pogosto predstavljajo le prelomni trenutek. O tem, ali bo drevo stres premagalo ali bo začelo izgubljati plodove, pa v veliki meri odloča njegovo fiziološko stanje, ki se oblikuje že več mesecev prej.

Drevo v dobrem fiziološkem stanju (kondiciji) ima dovolj listne mase, dobro razvit koreninski sistem ter dovolj zalog vode, hranil in ogljikovih hidratov. Takšno drevo lahko tudi ob kratkotrajni suši ali vročinskem valu še naprej oskrbuje razvijajoče se plodove. Povsem drugače je pri drevesu, ki je bilo v prejšnjem letu preveč obremenjeno s pridelkom ali je trpelo zaradi suše, pomanjkanja hranil, bolezni ali drugih stresnih dejavnikov. V novo rastno sezono vstopi z manjšimi zalogami energije in zato precej težje prenaša dodatne obremenitve.

Približno dva meseca pred cvetenjem se začne razvoj socvetij, dva do tri tedne pred cvetenjem pa se dokončno oblikujejo cvetni organi. Drevo za ta proces skoraj v celoti uporablja zaloge, ki jih je ustvarilo v prejšnji rastni sezoni.

Oljka razvije izjemno veliko cvetov – odraslo drevo jih lahko oblikuje tudi okoli 500.000. To ni naključje, temveč evolucijska prilagoditev, ki povečuje možnost uspešne oprašitve in oploditve. Kljub temu se do obiranja v plod razvije le približno 1–2 % cvetov. Večina jih odpade med naravnim trebljenjem, s katerim drevo število plodov prilagodi svojim zmogljivostim.

Drevo lahko navzven deluje povsem zdravo, njegovo fiziološko stanje pa je lahko že oslabljeno zaradi neuravnoteženega gnojenja, zmanjšane listne površine (npr. zaradi pavjega očesa), bolezni lesa ali drugih stresnih dejavnikov. Dokler so razmere ugodne, teh omejitev pogosto ne opazimo. Ko pa v najbolj občutljivem obdobju razvoja plodov nastopita vročina in suša, se zaradi pomanjkanja vode zaprejo listne reže, zmanjša se fotosinteza in s tem razpoložljivost sladkorjev za razvoj plodov.

Razvijajoče se plodove lahko dodatno prizadenejo tudi škodljivi organizmi. K njihovemu predčasnemu sušenju in odpadanju lahko prispevajo okužbe z glivami ter poškodbe razvijajočega se semena, ki jih s sesanjem povzroča marmorirana smrdljivka, zlasti v obdobju pred otrditvijo koščice.

Ko razpoložljivi viri ne zadoščajo več za razvoj vseh plodov, rastlina s hormonskimi signali sproži naravno trebljenje. Pogosteje odpadejo plodovi z neuspešno oploditvijo, poškodovanim ali slabo razvitim embriom, preostale vire pa rastlina usmeri v razvoj zdravih plodov.

Toda vsi plodovi nimajo enakih možnosti že od samega začetka. Na prvi pogled so cvetovi oljke skoraj enaki, vendar med njimi obstaja pomembna razlika. Del cvetov je popolnih oziroma dvospolnih. Ti imajo razvite prašnike in normalno plodnico s semensko zasnovo, zato se po uspešni oploditvi lahko razvijejo v plod. Drugi del predstavljajo funkcionalno moški cvetovi, pri katerih je plodnica zakrnela oziroma abortirana. Takšni cvetovi sicer sproščajo pelod, vendar se iz njih plod ne more razviti.

Delež funkcionalno moških cvetov je predvsem sortna značilnost. Nekatere sorte, kot je ‘Oblica’, razvijejo bistveno več funkcionalno moških cvetov kot druge. Na njihov delež pomembno vplivata tudi fiziološko stanje drevesa in vreme med razvojem cvetnih brstov.

Ker bi lahko nizek delež popolnih cvetov že sam po sebi pojasnil manjši pridelek, smo na Inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper v okviru javne službe v oljkarstvu najprej preverili prav to. Štiriletno spremljanje sorte ‘Istrska belica’ na treh značilnih lokacijah Slovenske Istre je pokazalo zelo visok delež popolnih cvetov (75–93 %). To je pomenilo, da vzroka za poznejše zmanjšanje pridelka pri tej sorti ni bilo več smiselno iskati v kakovosti cvetov, temveč v naslednji razvojni fazi – po oploditvi.

Po uspešni oploditvi se iz semenske zasnove razvije seme, v njem pa embrio oziroma zarodek. Seme obdaja razvijajoča se koščica. Pri zdravem plodu se embrio razvija normalno, pri nekaterih plodovih pa se njegov razvoj zaradi abiotskih dejavnikov, kot so vročina, suša in pomanjkanje hranil ali biotskih dejavnikov kot so bolezni in škodljivci lahko  ustavi, čeprav plod navzven še naprej raste. Koščica in meso plodu se lahko še naprej normalno razvijata, zato takšnega plodu brez prereza ali anatomske analize praviloma ni mogoče ločiti od zdravega.

Slika 1 – Zgradba cveta 

Slika 2 – Prerez plodiča

Prav zato smo raziskavo usmerili v razvoj embria. Želeli smo ugotoviti, v katerem obdobju razvoja se začnejo pojavljati poškodbe, kako so povezane z vremenskimi razmerami in ali lahko s pravočasnimi agrotehničnimi ukrepi zmanjšamo njihov pojav.

Analiza meteoroloških podatkov Slovenske Istre za obdobje 1961–2026 je pokazala jasen vzorec. Medtem ko sta obdobji cvetenja in oploditve skozi desetletja ostali razmeroma podobni, so se največje spremembe pojavile med 20. in 60. dnem po polnem cvetenju – ravno v času najintenzivnejšega razvoja embria. V zadnjih desetletjih se je izrazito povečalo število dni z najvišjo temperaturami nad 35 °C, hkrati pa se zmanjšujeta število padavinskih dni in skupna količina padavin. Dolga sušna obdobja brez omembe vrednih padavin danes niso več izjema, temveč vse pogostejši pojav prav v najobčutljivejši razvojni fazi oljke.

Da bi posamezna leta lahko objektivno primerjali, smo na Inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper razvili meteorološki stresni indeks (Meteorological Stress Index – MSI), ki združuje vpliv visokih in ekstremnih temperatur ter padavinskih razmer v posamezni razvojni fazi. Pri izračunu smo upoštevali najvišjo dnevno temperaturo, število dni s temperaturami ≥ 30 °C in ≥ 35 °C, število padavinskih dni, količino padavin ter trajanje posamezne razvojne faze. Višja vrednost MSI pomeni večjo meteorološko obremenitev. Rezultati so pokazali, da se največji meteorološki stres danes pojavlja prav v obdobju razvoja embria.

Slika 3 – Meteorološki stresni indeks (MSI) za Slovensko Istro po razvojnih fazah od polnega cvetenja do otrditve koščice 1961–2026.

Meteorološke podatke smo primerjali z vodnim potencialom listov in poškodbami embria v treh oljčnikih – Beneša, Semedela in Dekani. Čeprav so vse tri lokacije zaznamovala obdobja visokih temperatur in suše, so se razlikovale po tipu tal, vodnem režimu, načinu namakanja in vodnem statusu dreves. Na Beneši so meritve vodnega potenciala skozi razvoj plodov pokazale ugodnejši vodni status dreves, hkrati pa smo ugotovili najmanj poškodb embria. V Semedeli in Dekanih je bil vodni stres izrazitejši, vendar povezava med vodnim stresom in poškodbami embria ni bila v vseh letih in razvojnih obdobjih enako izražena. Najizrazitejše sovpadanje večjega vodnega stresa in večjega deleža poškodovanih embriev smo ugotovili leta 2026 v obdobju intenzivne rasti embria.

Slika 4 – Primerjava Beneša–Semedela–Dekani (MSI, vodni potencial, poškodovani embrio).

Naši rezultati kažejo, da vročina in suša pogosto nista edini vzrok za zmanjšanje pridelka, temveč lahko okrepita posledice dejavnikov, ki so drevo oslabili že prej. Na razvoj plodov vplivajo prehranska oskrba, zdravstveno stanje drevesa, bolezni, škodljivci in vodni status rastline. Ko potrebe razvijajočih se plodov presežejo oskrbovalno sposobnost drevesa, se lahko pojavijo motnje v razvoju embria in izrazitejše naravno trebljenje plodov.

Na vremenske razmere ne moremo vplivati, lahko pa bistveno vplivamo na fiziološko stanje drevesa. Ta se ne gradi v nekaj dneh, temveč skozi vse leto – z uravnoteženo rezjo, ki ohranja primerno razmerje med listno maso in številom plodov, z dobro prehransko oskrbo, rodovitnimi tlemi z dovolj organske snovi, premišljeno uporabo biostimulantov, učinkovitim varstvom pred boleznimi in škodljivci ter pravočasnim namakanjem. Fiziološko dobro pripravljeno drevo ima več možnosti, da tudi v obdobju vročine in suše uspešno zaključi razvoj večjega deleža plodov.

Dolgoročno prilagajanje oljkarstva na vse toplejše in bolj sušne razmere zato zahteva prilagajanje celotnega načina pridelave, ne le odzivanja na posamezne vročinske valove.

Največja zaščita pred podnebnimi spremembami zato ni le namakanje v času največje suše, temveč drevo, ki v obdobje razvoja embria vstopi v odličnem fiziološkem stanju. Prav prvih šestdeset dni po polnem cvetenju danes vse bolj odloča o tem, kolikšen delež plodov se bo ohranil do obiranja. Najpomembnejši agrotehnični ukrepi zato niso izvedeni takrat, ko nastopi vročinski val, ampak že več mesecev prej, ko ustvarjamo pogoje, da drevo v obdobje razvoja embria vstopi v najboljše, možnem fiziološkem stanju.

Avtorji: dr. Maja Podgornik, Michelle Umer, Rok Babič, Jakob Fantinič

Zahvala

Avtorji se iskreno zahvaljujemo Javni službi v oljkarstvu za financiranje spremljanja fenološkega razvoja oljk in izvedbo raziskav. Posebna zahvala gre Filipu Sekuloskemu za pomoč pri obdelavi meteoroloških podatkov ter vsem pridelovalcem, ki so omogočili izvajanje meritev in vzorčenj na svojih oljčnikih.