sl
Italiano
English
Zadnjih nekaj let se vsako poletje med oljkarji ponavljajo ista vprašanja. Zakaj plodovi odpadajo? Je kriva vročina? Premalo dežja? Marmorirana smrdljivka? Glivične bolezni?
V resnici noben od teh dejavnikov običajno ni edini razlog. Pogosto predstavljajo le prelomen trenutek. O tem, ali bo drevo stres premagalo in ali bo začelo izgubljati plodove, pa v veliki meri odloča njegovo fiziološko stanje, ki se oblikuje že več mesecev prej.
Drevo v dobrem fiziološkem stanju ima dovolj listne mase, dobro razvit koreninski sistem ter dovolj zalog vode, hranil in ogljikovih hidratov. Takšno drevo lahko tudi ob kratkotrajni suši ali vročinskem valu še naprej oskrbuje razvijajoče se plodove. Povsem drugače je pri drevesu, ki je bilo v prejšnjem letu preveč obremenjeno s pridelkom, je trpelo zaradi suše, pomanjkanja hranil, bolezni ali drugih stresnih dejavnikov. V novo rastno sezono vstopi z manjšimi zalogami energije in zato precej težje prenaša dodatne obremenitve.
Prav zato se letina ne začne spomladi, ampak že leto prej. Približno dva meseca pred cvetenjem se začne razvoj socvetij, dva do tri tedne pred cvetenjem pa se dokončno oblikujejo cvetni organi. Drevo za ta proces skoraj v celoti uporablja zaloge, ki jih je ustvarilo v prejšnji rastni sezoni.
Oljka razvije izjemno veliko cvetov – odraslo drevo jih lahko oblikuje tudi okoli 500.000. To ni naključje, temveč evolucijska prilagoditev, ki povečuje možnost uspešne oprašitve in oploditve. Kljub temu se do obiranja v plod razvije le približno ena do dva odstotka cvetov. Večina jih odpade med naravnim fiziološkim redčenjem, s katerim drevo število plodov prilagodi svojim zmogljivostim.
Drevo lahko navzven deluje povsem zdravo, njegova fiziološka kondicija pa je lahko že oslabljena zaradi neuravnoteženega gnojenja, zmanjšane listne površine (npr. zaradi pavjega očesa), bolezni lesa ali poškodb razvijajočih se plodov zaradi škodljivih organizmov (npr. marmorirane smrdljivke). Dokler so razmere ugodne, teh omejitev pogosto ne opazimo. Ko pa v najbolj občutljivem obdobju razvoja plodov nastopita vročina in suša, se zaradi pomanjkanja vode zaprejo listne reže, zmanjša se fotosinteza, nastaja manj sladkorjev za prehrano plodov. Ko razpoložljivi viri ne zadoščajo več za razvoj vseh plodov, rastlina s hormonskimi signali sproži naravno redčenje. Pri naravnem redčenju pogosteje odpadejo plodovi z neuspešno oploditvijo, poškodovanim ali slabo razvitim embriom, preostale vire pa usmeri v razvoj zdravih plodov.
Toda vsi plodovi nimajo enakih možnosti že od samega začetka. Na prvi pogled so cvetovi oljke skoraj enaki, vendar med njimi obstaja pomembna razlika. Del cvetov je popolnih (dvospolnih). Ti imajo razvite prašnike in normalno plodnico s semensko zasnovo, zato se po uspešni oploditvi lahko razvije plod. Drugi del predstavljajo funkcionalno moški cvetovi, pri katerih je plodnica zakrnela oziroma abortirana. Takšni cvetovi sicer sproščajo pelod, a se iz njih plod nikoli ne more razviti. Njihov delež je predvsem sortna značilnost. Nekatere sorte, kot je ‘Oblica’, razvijejo bistveno več funkcionalno moških cvetov kot druge, pomembno pa nanj vplivata tudi kondicija drevesa in vreme med razvojem cvetnih brstov.
Ker bi lahko nizek delež popolnih cvetov že sam po sebi pojasnil manjši pridelek, smo na Inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper v okviru javne službe za oljkarstvo najprej preverili prav to. Štiriletno spremljanje sorte ‘Istrska belica’ na treh značilnih lokacijah Slovenske Istre je pokazalo zelo visok delež popolnih cvetov (75–93 odstotkov). To je pomenilo, da vzroka za poznejše zmanjšanje pridelka pri tej sorti ni bilo več smiselno iskati v kakovosti cvetov, temveč v naslednji razvojni fazi – po oploditvi.
Slika 1 – Zgradba cveta
Slika 2 – Prerez plodiča
Po uspešni oploditvi se iz semenske zasnove razvije seme, v njem pa embrio oziroma zarodek. Seme obdaja razvijajoča se koščica. Pri zdravem plodu se embrio razvija normalno, pri drugem pa se njegov razvoj zaradi abiotskih dejavnikov (vročina, suša, pomanjkanje hranil) ali biotskih dejavnikov (bolezni in škodljivci) ustavi, čeprav plod navzven še naprej raste. Koščica in meso plodu se lahko še naprej normalno razvijata, zato takšnega plodu brez prereza ali anatomske analize praviloma ni mogoče ločiti od zdravega.
Prav zato smo raziskavo usmerili v razvoj embria. Želeli smo ugotoviti, v katerem obdobju razvoja se začnejo pojavljati poškodbe, kako so povezane z vremenskimi razmerami in ali lahko s pravočasnimi agrotehničnimi ukrepi zmanjšamo njihov pojav.
Analiza meteoroloških podatkov Slovenske Istre za obdobje 1961–2026 je pokazala jasen vzorec. Medtem ko sta obdobji cvetenja in oploditve skozi desetletja ostali razmeroma podobni, so se največje spremembe pojavile med 20. in 60. dnem po cvetenju – ravno v času najintenzivnejšega razvoja embria. V zadnjih desetletjih se je izrazito povečalo število dni z najvišjimi temperaturami – nad 35 stopinj Celzija, hkrati pa se zmanjšujeta število padavinskih dni in skupna količina padavin. Dolga sušna obdobja brez omembe vrednega dežja danes niso več izjema, ampak vse pogostejši pojav prav v najobčutljivejši razvojni fazi oljke.
Slika 3 – Meteorološki stresni indeks (MSI) za Slovensko Istro po razvojnih fazah od polnega cvetenja do otrditve koščice 1961–2026.
Da bi posamezna leta lahko objektivno primerjali, smo na Inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper razvili meteorološki stresni indeks (Meteorological Stress Index – MSI), ki združuje vpliv ekstremnih temperatur, trajanja vročinskih obdobij in padavin v posamezni razvojni fazi. Rezultati so potrdili, da se največji meteorološki stres danes pojavlja prav v obdobju razvoja embria.
Meteorološke podatke smo primerjali z vodnim potencialom listov in poškodbami embria v treh oljčnikih – Beneša, Semedela in Dekani. Čeprav so vse tri lokacije zaznamovala obdobja visokih temperatur in suše, so se razlikovale po tipu tal, vodnem režimu in vodnem statusu dreves. Na Beneši so meritve vodnega potenciala skozi razvoj plodov pokazale ugodnejši vodni status dreves, hkrati pa smo ugotovili najmanj poškodb embria. V Semedeli in Dekanih, kjer je bil vodni stres izrazitejši, je bilo poškodb več, posebej leta 2026.
Slika 4 – Primerjava Beneša–Semedela–Dekani (MSI, vodni potencial, poškodovani embrio).
Naši rezultati kažejo, da vročina in suša pogosto nista edini vzrok za zmanjšanje pridelka, temveč lahko okrepita posledice dejavnikov, ki so drevo oslabili že prej. Na razvoj plodov vplivajo prehranska oskrba, zdravstveno stanje drevesa, bolezni, škodljivci in vodni status rastline. Ko potrebe razvijajočih se plodov presežejo oskrbovalno sposobnost drevesa, se lahko pojavijo motnje v razvoju embria in izrazitejše naravno redčenje plodov.
Na vremenske razmere ne moremo vplivati, lahko pa bistveno vplivamo na fiziološko kondicijo drevesa. Ta se ne gradi v nekaj dneh, temveč skozi vse leto – z uravnoteženo rezjo, ki ohranja primerno razmerje med listno maso in številom plodov, z dobro prehransko oskrbo, rodovitnimi tlemi z dovolj organske snovi, premišljeno uporabo biostimulantov, učinkovitim varstvom pred boleznimi in škodljivci ter pravočasnim namakanjem. Le fiziološko dobro pripravljeno drevo lahko tudi v obdobju vročine in suše uspešno zaključi razvoj večjega deleža plodov.
Dolgoročno prilagajanje oljkarstva na vse toplejše in bolj sušne razmere zato zahteva prilagajanje celotnega načina pridelave, ne le odzivanja na posamezne vročinske valove.
Največja zaščita pred podnebnimi spremembami zato ni le namakanje v času največje suše, temveč drevo, ki v obdobje razvoja embria vstopi v odlični fiziološki kondiciji. Prav prvih šestdeset dni po cvetenju danes vse bolj odloča o tem, koliko cvetov bo jeseni postalo kakovosten plod. Najpomembnejši agrotehnični ukrep zato ni izveden takrat, ko nastopi vročinski val, ampak že več mesecev prej, ko ustvarjamo pogoje, da drevo v obdobje razvoja embria vstopi v najboljši možni fiziološki kondiciji.
Avtorji: dr. Maja Podgornik, Michelle Umer, Rok Babič, Jakob Fantinič
Zahvala
Avtorji se iskreno zahvaljujemo Javni službi v oljkarstvu za financiranje spremljanja fenološkega razvoja oljk in izvedbo raziskav. Posebna zahvala gre Filipu Sekuloskemu za pomoč pri obdelavi meteoroloških podatkov ter vsem pridelovalcem, ki so omogočili izvajanje meritev in vzorčenj na svojih oljčnikih.