sl
Italiano
English
Predstavniki Mestne občine Koper, Univerze na Primorskem, Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper, Luke Koper, Primorske gospodarske zbornice in drugih ključnih deležnikov regije so na današnji javni tribuni o razvojnih usmeritvah Mestne občine Koper do leta 2050 podprli razvojne usmeritve, ki regijo usmerjajo k odpornejši skupnosti, demografski vitalnosti in delovnim mestom z višjo dodano vrednostjo. V ta namen predvidevajo štiri medsebojno povezane razvojne stebre – logistiko, modro in srebrno ekonomijo ter trajnostno kmetijstvo in turizem.
Deležniki so na javni tribuni, ki jo je organizirala Mestna občina Koper, ugotavljali, da Obalno-kraška regija s Koprom v središču sodi med gospodarsko najmočnejša območja Slovenije – z nadpovprečnim BDP na prebivalca in najnižjo brezposelnostjo (2,3 %) – hkrati pa se sooča z izrazitim paradoksom: najvišjim tveganjem socialne izključenosti med slovenskimi regijami (20,4 %), nadpovprečno energetsko revščino (10,4 %) in hitrim staranjem prebivalstva (22,8 % prebivalcev je starejših od 65 let). Gospodarstvo je trenutno zelo odvisno od enega ključnega sektorja – prometa in logistike – inovacijska intenzivnost pa je med najnižjimi v državi.
Zbrane je v uvodu pozdravil župan Mestne občine Koper Aleš Bržan. Kot je ugotavljal, se leto 2050 zdi neskončno daleč, a ni: »Ljudje, ki bodo takrat vodili, gradili in razvijali našo občino, že danes živijo med nami. Zato moramo tudi odgovornost za njihovo prihodnost prevzeti že danes.« Kot je dodal, tribuna ni namenjena vsiljevanju že dokončane vizije, temveč odprti razpravi o tem, kakšen Koper želimo in kaj moramo že danes storiti, da bomo takšno prihodnost dosegli.
Tako Bržan kot tudi direktor ZRS Koper prof. dr. Rado Pišot sta bila ob tem kritična do dosedanjega sodelovanja med deležniki, ki bi po njunem prepričanju moralo biti boljše.
Podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič je poudarila, da Mestna občina Koper že danes temelji na močnem gospodarstvu, znanju in mednarodni odprtosti: »Današnja tribuna pomeni začetek tesnejšega sodelovanja, zato potrebujemo skupne razvojne usmeritve, ki bodo povezale občino, gospodarstvo, univerzo, raziskovalne ustanove, pristanišče in druge ključne deležnike našega okolja.«
Skupna vizija predvideva, da bo Mestna občina Koper do leta 2050 postala diverzificirano, inovativno in odporno gospodarsko središče severnega Jadrana. Obstoječemu logističnemu stebru naj se pridružijo trije novi medsebojno povezani razvojni stebri – modra ekonomija (višje dodane pomorske storitve, zeleno in digitalno pristanišče, modra biotehnologija, trajnostna marikultura), srebrna ekonomija (storitve, asistivne tehnologije in inovacije, ki staranje prebivalstva spreminjajo iz izziva v priložnost) ter trajnostno kmetijstvo in turizem (zelena ekonomija, ohranjanje sredozemske krajine in identitete, prehod od obsega h kakovosti). Vse navedene stebre povezuje vizija gospodarskega stičišča – skupni inovacijski ekosistem, ki trajno povezuje gospodarstvo z Univerzo na Primorskem, ZRS Koper, Univerzo EMUNI in drugimi raziskovalnimi ustanovami, privablja in zadržuje mlade ter mednarodne talente in krepi odpornost gospodarstva s širšo bazo, ki dopolnjuje obstoječi logistični steber.
Deležniki so se zavzeli za nadaljnje okrepljeno sodelovanje, v okviru katerega bodo proučili možnosti za oblikovanje stalne sodelovalne platforme ter določitev skupnih kazalnikov in mejnikov razvoja, vključno s kakovostjo življenja. Proučili naj bi tudi možnost sklenitve sporazuma o sodelovanju, ki bi opredelil konkretne ukrepe, nosilce, vire in časovnico. Zaključke javne tribune razumejo kot odprto povabilo k sodelovanju vsem, ki lahko tvorno prispevajo k skupnim ciljem.
Osrednji namen usmeritev ostaja jasen: gospodarski razvoj v službi višje kakovosti življenja vseh občank in občanov – prek gospodarske moči, ki se prevaja v socialno varnost, demografsko vitalnost in kakovostna delovna mesta – ob spoštovanju omejenega istrskega prostora in obalnega pasu.
