Drugi spomladanski dogodek iz cikla SPOZNAJ: Družbene inovacije kot vzvod trajnostnega razvoja

Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper je v sodelovanju z Gledališčem Koper včeraj, 9. aprila 2026, organiziralo drugi spomladanski dogodek iz cikla SPOZNAJ – Sproščeni POgovori o ZNAnosti.

Naslov tokratnega pogovora, ki ga je vodila dr. Jerneja Penca, je bil Družbene inovacije kot vzvod trajnostnega razvoja.

Sodelovali so:

• Renata Zamida, direktorica javnega zavoda Center Rog,
• dr. Polonca Lovšin, umetnica in arhitektka, izredna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem ter ena izmed pobudnic projekta skupnostnega vrta Onkraj gradbišča,
• Jan Peloza, direktor prvega pospeševalnika za socialna in impact podjetja v Sloveniji, Impact Hub Slovenia, in predsednik zadruge Kompetenčni center za družbene inovacije,
• Borut Jerman, predsednik kulturno izobraževalnega društva PiNA.

Kot je uvodoma pojasnila dr. Jerneja Penca, sicer predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije (MIOS), družbene inovacije pogosto nastajajo na presečišču znanosti, skupnosti in ustvarjalnosti. V tej smeri gre tudi delovanje inštituta, ki ga vodi. Na MIOS-u trenutno koordinirajo dva mednarodna projekta, ki naslavljata misije EU »Obnovimo naše oceane in vode«. Med njima je projekt RISTANC, kjer se osredotočajo na rešitve v obliki družbenih inovacij, da bi povezali lokalna dejanja z evropskimi mrežami za čim večji učinek. Sogovornike je povabila k debati o različnih vidikih družbenih inovacij, h kateri so prispevali vsak na podlagi svoje izkušnje s specifično družbeno inovacijo.

Dr. Polonca Lovšin se je oprla na projekt Onkraj Gradbišča, za katerega je bila ena od pobudnic. Projekt je za 12 let oživil dolgo zaprto gradbišče ob Resljevi ulici v Ljubljani z vzpostavitvijo skupnostnega prostora, namenjenega vrtovom, druženju, izobraževanju in kulturi. Po njenih besedah je bila to izjemna izkušnja, ki je potekala v dogovoru z Mestno občino Ljubljana kot lastnico zemljišča, in je poleg pobudnikov projekta vključila tudi okoliške prebivalce. Projekt se je zaključil pred štirimi leti, ko je občina na tem območju začela gradnjo neprofitnih stanovanj.

Jan Peloza, direktor Impact Huba Slovenia, je spregovoril o pomenu družbenih inovacij, katerih namen je dolgoročni pozitivni družbeni in okoljski učinek ter poudaril pomen socialnega podjetništva. Za primer svetovno prepoznane družbene inovacije je navedel projekt Ocean Cleanup, ki si prizadeva za odstranjevanje plastičnih odpadkov iz oceanov. Opomnil je, da se je Evropska unija zavezala, da bo do leta 2050 vzpostavila zeleno ekonomijo in prilagodila vse sektorje gospodarstva zastavljenim podnebnim ciljem. »Kapitalizem bo moral začeti reševati težave, ki jih sam ustvarja,« je prepričan.

Renata Zamida vodi Center Rog, »sodoben izdelovalniški prostor«, ki deluje v stavbi nekdanje usnjarne in tovarne koles Rog v Ljubljani. Znotraj ogromne stavbe v središču Ljubljane deluje devet proizvodnih laboratorijev, kjer se odvijata učenje in uporaba tako tradicionalnih kot sodobnih tehnologij. »Pri nas se srečujejo profesionalni oblikovalci in ljubitelji ustvarjanja, prepleta se tradicionalno in napredno, kar je zelo dragoceno,« omeni. Smisel njihovega delovanja se kaže tudi v spodbudi mladim, ki imajo tu dostop do marsikatere opreme, medgeneracijskemu sodelovanju, pa tudi ohranjanju mojstrskih veščin, ki so v izginjanju (primer je sodelovanje z Zlatarno Celje pri ohranjanju zlatarske dejavnosti).

Borut Jerman, predsednik društva PiNA, je kot družbeno inovacijo, pri kateri so sodelovali, izpostavil projekt, pri katerem so se ustvarjalci povezali s piranskim akvarijem in Luko Koper. Preučevali so populacijo ostrig in njihovo odzivanje na onesnaženje, pri čemer so to dogajanje ponazorili s pomočjo simulacije, kar je služilo ozaveščanju javnosti o okoljski problematiki. PiNA se po njegovih besedah vse bolj ukvarja z odnosom med tehnologijo in njenimi družbenimi vidiki, kar presega dojemanje tehnologije kot ločene od družbenih inovacij.

Sogovorniki so se dotaknili pomena človeške, tehnološke in prostorske infrastrukture za družbene inovacije; sprejemanja neuspeha v nastajanju inovacij; in se ukvarjali z oceno stanja družbenih inovacij v Sloveniji in Istri. Strinjali so se, da ima pri družbenih inovacijah pomembno vlogo znanost, saj ta zagotavlja verodostojnost in merljivost. Prav tako pomembna postaja tudi umetnost, ki omogoča razmišljanje izven običajnih okvirjev. Za to, da neka ideja postane prebojna in se uveljavi kot družbena inovacija, pa je pomembno predvsem to, da preide v prakso ter omogoča sistemske rešitve in ne le enkratno pojavnost.