Izhod iz enostavnega načina

DELO: Žepni park v starem jedru Izole: majhen poseg, vzor za druga mesta

Mesta se lahko podnebnim spremembam v mestih prilagajajo tudi z manjšimi, povezanimi ukrepi, ki upoštevajo obstoječe vrednote prostora.

Območja z veliko toplotno obremenitvijo se pogosto prekrivajo s tistimi, kjer primanjkuje zelenih površin ali pa so površine neprepustne. Takšna območja so lahko bolj ranljiva tudi ob močnejših neurjih, ko se poveča površinski odtok in voda lahko preobremeni kanalizacijski sistem.

Posebej veliko breme podnebnih ranljivosti nosijo sredozemska mesta, kjer je vročina lahko neizprosna, neurja pa se v njih zadnja leta stopnjujejo.

Eden temeljnih načinov prilagajanja na podnebne spremembe je ozelenjevanje, ki ga zahteva-jo tudi evropske politike. Prav v sredozemskih mestih pa ga je pogosto težko izvesti. Ozke ulice, pomanjkanje odprtih površin, visok delež neprepustnih površin, gosta podzemna komunalna infrastruktura in varovani elementi kulturne dediščine namreč snovalcem ukrepov prilagajanja pomembno omejujejo možnosti za uvajanje in širitev zelenih površin. Ozelenjevanje pa je nujno preizkusiti tudi v takem okolju.

Staro jedro Izole je tipičen primer takega sredozemskega mesta, zato je koristen poligon za preizkus možnosti prilagajanja. Zaradi omenjenih omejitev je umeščanje velikega parka, ozelenjevanje streh ali vzpostavitev obsežnejših drevoredov tu oteženo. Da bi dosegli napredek, je treba iskati rešitve povsod tam, kjer je to mogoče, tudi na majhnih, na videz nepomembnih oziroma malenkostnih prostorih.

Nacionalni projekt prilagajanja

V sedemletnem projektu LIFE4ADAPT uveljavljamo načine za povečanje podnebne odpornosti na celotnem območju države, v različnih sektorjih. V sklopu tega projekta bomo v Izoli izvedli pilotni projekt ozelenjevanja oziroma uvajanja zelenih infrastrukturnih ali na naravi temelječih rešitev. Z različnimi izrazi opisujemo rešitve, ki črpajo navdih in oporo iz narave, so stroškovno učinkovite ter hkrati zagotavljajo okoljske, družbene in gospodarske koristi.

Prostor na stičišču Ulice Alme Vivoda in Smrekarjeve ulice v Izoli obsega približno 70 m2 in stoji ob muzeju Izolana. Trenutno je to betonska površina s kamnitimi skulpturami, na kateri so včasih parkirani motorji. V preteklosti so bili na njej nameščeni zabojniki za odpadke. Ta prostor obstaja že desetletja, a doslej ni opravljal nobene od ekoloških funkcij. Nahaja se ob prometno zmerno obremenjeni ulici, ki jo poleg motornega prometa uporablja tudi precej pešcev. Prostor ima potencial za ustvarjanje prijetnejšega javnega prostora, tudi za npr. otroško igro ali počitek.

Zasnovani pilotni projekt predvideva ureditev prepustnih peščenih površin, ureditev zelene stene z vzpenjavko na slepi fasadi, zasaditev drevesa ter postavitev lesene klopi in koša za odpadke, hkrati pa ohraniti obstoječe kamnite skulpture in diagonale v tleh. Prepustno tlakovanje bo omogočilo, da del padavinske vode ob nalivih ponikne v tla, namesto da odteče po tlakovanih površinah, kar lahko zmanjša nevarnost lokalnih poplav, rastlinam pa ohranja vlago v tleh. Novo drevo in plezalka na fasadi bosta vročino blažila s senčenjem ter z evapotranspiracijo, pri kateri se voda iz tal in rastlin sprošča v ozračje, pri tem pa se porablja toplota iz okolice. Z novimi rastlinami lahko območje postane tudi habitat in vmesna postaja za opraševalce ter tako krepi ekološko povezljivost mesta.

Takšen poseg sicer ne nadomešča večjih parkov, a ustvarja pozitiven prispevek tam, kjer za večje posege ni prostora. Dodatno soustvarja mreže prepletenih zelenih koridorjev in mikrootočkov, ki skupaj delujejo kot celosten sistem mesta oziroma njena zelena infrastruktura.

Strategija ozelenjevanja in vztrajna implementacija kot osnova

Za občino Izola je pilot majhen delček v kontekstu daljše strategije ozelenjevanja in uvajanja na naravi temelječih rešitev. Leta 2014 so prenovili Sončno nabrežje, uredili kanalizacijo in odvodnjavanje ter zagotovili večjo poplavno varnost tega dela mesta. Istega leta so uredili rekreacijski park z zelenjem v Livadah. Sledila sta zasaditev več tisoč dreves v sklopu projektov, kot sta »Izola, zeleno mesto« in »En hibrid, eno drevo«, ter sprejetje krovne zelene politike leta 2020 z namenom povezovanja zelenih površin, podnebnih ukrepov in dobrega počutja prebivalcev. Na območju treh hudournikov so zgradili šest suhih zadrževalnikov za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Strateški dokument »Greening of Izola« iz leta 2023 načrtuje celostno opredelitev ključnih območij za ozelenjevanje in ukrepe, ki se lotevajo izzivov z vodo. Projekt »Zelenatura« je omogočil natančno kartiranje in izbiro novih lokacij ozelenitev v mestu, hkrati pa ureditev zelenih površin v notranjosti stanovanjskega kareja med Cegnarjevo ulico in Trgom padlih za svobodo kot javnih parkovnih površin z vrtički, s spodbujanjem lokalne pridelave hrane in samooskrbe prebivalcev ob hkratnem izboljšanju in spremljanju mikroklimatskih razmer in vpliva zelenih površin na temperaturno udobje v urbanem okolju.

Snovanje prostora z lokalnimi prebivalci

Vrednost tokratnega projekta je tudi v sodelovalnem načinu snovanja posega. Občina Izola kombinira izvajanje strategije ozelenjevanja in vsakokratno sodelovanje z občani pri izvedbi posega. Temu pristopu sledimo tudi tokrat. Lokacijo smo izbrali na podlagi predhodnega kartiranja potencialnih zelenih točk in izvedljivosti glede na projektne (finančne, časovne in materialne) omejitve, pri tem pa smo vključevali različne deležnike. Idejno zasnovo so oblikovali na Uradu za prostor v sodelovanju s studiem za krajinsko arhitekturo in vključili avtorja umetniških del. V ZDA živeči japonski kipar Masayuki Nagase je v Istri živel med letoma 1979 in 1996, skulpture pa je postavil v letih 1984 in 1985. Čeprav je od tedaj minilo več desetletij, je Občini Izola uspelo z avtorjem vzpostaviti stik in tvoren odnos sodelovanja pri prenovi. Avtor se danes v okviru svojih projektov tudi sam ukvarja z urbano zeleno infrastrukturo in zasnovo prenove podpira, predlagal je le umik prvotno zamišljene klopi, saj je posegala v avtentično kompozicijo. Usklajevanje je v fazi snovanja potekalo tudi z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije z namenom, da se ohrani zgodovinska identiteta lokacije in hkrati uspešno vpelje sonaravna rešitev.

Oblikovano idejno zasnovo smo nato predstavili krajanom in jo prilagodili glede na njihovo znanje in želje. Tako smo npr. prilagodili izbor rastlinskih vrst vzpenjavk in dreves na tiste, ki niso alergene. Odprti vodeni pogovori so poleg razprave o dotičnem posegu prinesli tudi številne uvide v potrebe krajanov, ki jih bo občina lahko upoštevala v drugih procesih, na primer pri urejanju prometa in zagotavljanju dostopnosti za gibalno ovirane osebe. Tako se zamisli glede snovanja prostora iz tega projekta lahko prenesejo naprej.

Z aktivnim vključevanjem krajanov v procese urejanja prostora ne krepimo le fizičnega prostora, temveč krepimo tudi veščine sodelovanja v participativnih procesih, ki so temeljni za dolgoročno uspešne posege.

Žepni park kot navdih za druge

Pilotni projekt je trenutno v zaključni fazi priprave projektne dokumentacije za izvedbo. Nov prostor naj bi zaživel z letom 2027. Izolski pilot bo tako pokazal pomen in možnost premišljenih trajnostnih rešitev, ki povezujejo strateško vztrajnost, vključevanje krajanov in ohranjanje zgodovinske dediščine s prilagajanjem na podnebne spremembe. S projektom želimo poudariti, da učinkoviti ukrepi za blaženje vročine in zadrževanje vode v strnjenih mestnih jedrih niso nujno obsežni posegi. Temeljijo lahko tudi na majhnih, medsebojno povezanih izboljšavah že obstoječega javnega prostora, ki lahko spoštujejo obstoječe umetniške ali dediščinske vrednote.

AVTORICE: dr. Jerneja Penca in dr. Jena Jamšek, Mediteranski inštitut za okoljske študije ZRS Koper, ter Melita Osvaldič in Teura Raschini, Občina Izola

FOTO: dr. Jena Jamšek

  
  

Prispevek je nastal v okviru projekta LIFE4ADAPT (Slovenia’s Strategic Integrated LIFE Project for Adaptation – LIFE-2023-STRAT-CLIMA-SIP, št. projekta: 101147797) in raziskovalnega programa Sredozemske kmetijske prakse in družbe v prilagajanju okoljskim spremembam (P5-0453), ki ga na ZRS Koper vodi dr. Jerneja Penca. Projekt LIFE4ADAPT je prejel sredstva Evropske unije iz programa za okolje, podnebne ukrepe in naravo. Mnenja in stališča, izražena v članku, so izključno stališča avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Evropske izvršne agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje. Ne Evropska unija ne podeljevalec sredstev ne nosita odgovornosti za vsebino. Raziskovalni program Sredozemske kmetijske prakse in družbe v prilagajanju okoljskim spremembam financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).