Izhod iz enostavnega načina

Bledolična vsiljivka z Vzhoda dr. Urške Bratož v času pandemije covid-19 ponovno izjemno aktualna

Znanstveno-raziskovalno središče Koper

obvešča,

da je v spletni trgovini Annales ZRS Koper odslej možno kupiti knjigo sodelavke Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper, dr. Urške Bratož s posebnim 20% popustom.

Knjiga z naslovom

Bledolična vsiljivka z Vzhoda: Kolera v severozahodni Istri (1830–1890)


je v času pandemije ponovno aktualna. Namreč, v zadnjem času, ko se svet bori proti širjenju bolezni covid-19, je pojavljanje hudih epidemij, o kakršnih smo do sedaj večinoma brali v zgodovinskih kronikah, postalo ponovno aktualno.

Kako pa so hude nalezljive bolezni doživljali v preteklosti?

dr.Urška Bratož, avtorica knjige

Ravno o tem piše v knjigi avtorica, ki se je razpisala o koleri, ki je severozahodno Istro prizadela v obdobju med letoma 1830 in 1890. Gre za bolezen, ki je v več valovih dosegala globalne razsežnosti. V 19. stoletju se je razširila iz Azije in zajela celotno Evropo, izpustila ni niti naših krajev. Kot je v recenziji zapisala prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, je »avtorica ponotranjila epidemiološko sliko kolere kot težko obvladljive silno kontagiozne bolezni v predmikrobiološki eri in jo ustrezno kontekstualizirala v zgodovinskem prostoru in času ob siceršnji terapevtski nemoči. Tako je tudi ustrezno interpretirala zbrano zgodovinsko gradivo. Pričujoče delo, na katerega temo je avtorica doktorirala, je relevantno predvsem zaradi izvirnih arhivskih podatkov, ki jih prinaša«.


Gre za izredno berljivo in pripovedno bogato monografijo, ki prinaša nove poglede na našo preteklost in ki je v času pandemije covida-19 ponovno aktualna.

Se sprašujete, kako so v času, ko je bilo slovensko ozemlje del Habsburške monarhije, izvajali ukrepe ob epidemijah? Ali so bili ljudje v karanteni oziroma kako je bila omejena njihova mobilnost? So bile meje zaprte, ali je bilo zaradi gospodarskih interesov mogoče skoraj nemoteno potovati? Ali so tudi med kolero zaprli šole oziroma kako so jih uporabili? Vas zanima, koliko žrtev je terjala kolera na Primorskem in v Trstu?

So poznali zdravilo ali so zgolj ugibali o povzročitelju kolere? Kako se je zamejevanje bolezni spremenilo zaradi nemškega zdravnika in mikrobiologa Roberta Kocha? Ali so se širile teorije zarote in zakaj so na podeželju včasih odgnali zdravnike? Bi radi vedeli, kako so skrbeli za higieno in zakaj so se v Kopru pritoževali nad smrdljivimi ‘kužnimi hlapi’?

Če želite izvedeti vse to in še več, vzemite v roke knjigo dr. Urške Bratož z naslovom Bledolična vsiljivka z Vzhoda: Kolera v severozahodni Istri (1830–1890). Dobite jo v spletni trgovini Annales ZRS Koper sposebnim 20-odstotnim popustom.

“Izkoristite to izjemno priložnost in si popestrite čas v izolaciji!”.