Znanost in javnost: komu verjamemo v dobi algoritmov?

Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper je v sodelovanju z Gledališčem Koper v torek, 26. maja 2026, organiziralo tretji spomladanski dogodek iz cikla SPOZNAJ – Sproščeni POgovori o ZNAnosti, ki je bil tudi zadnji v tej sezoni.

Pogovor z naslovom Znanost in javnost: komu verjamemo v dobi algoritmov? je vodil dr. Gašper Pirc, sodelavec Inštituta za filozofske in religijske študije ZRS Koper, ki je izpostavil, da je tema vse bolj aktualna in da tudi mora biti aktualna – kako sporočati znanost v javnosti, ki je kljub razpoložljivosti vseh vrst informacij do znanosti vse bolj skeptična? Kako se na to odzivajo mediji, ki so v digitalni dobi izgubili ekskluzivost poročanja o dogajanju? Kakšne posledice ima lahko to za družbo?

Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja in članica Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) v Ženevi ter sodobitnica Nobelove nagrade za mir, je spomnila, da je minilo dvajset let od znamenitega filma Neprijetna resnica Ala Gora, ki je širšo svetovno javnost premaknilo v razmišljanju o podnebnih spremembah in ozavestilo pomen človeškega faktorja pri tem. Ko pa je prišlo na vrsto vprašanje, kako ukrepati, se je izkazalo, da obstoječi gospodarski sistem ne prenese rešitev, kot jih zahteva znanost. Pozornost se je kmalu preusmerila v gospodarsko krizo, nato pa v problematiko migracij, kar je ob podpori politične desnice sprožilo val populizma. »Danes nas je resnica dohitela, vročinski valovi so tu, a fizične meritve v dobi algoritmov očitno niso dovolj. Nad njimi lahko prevladajo popolne laži,« je menila.

Janko Petrovec, odgovorni urednik Radia Koper, je opozoril, da imajo tako poslušalci kot bralci čedalje slabšo koncentracijo. »Zame kot urednika je v tem duhu časa zelo pomembno, da ohranjam priljubljenost in poslušanost programa, ki ga vodim. Še vedno menim, da je ljudem mogoče primerno predstaviti raznolike in zahtevne vsebine, a je treba močno premisliti, na kakšen način. Glede novinarstva v digitalni dobi ostaja optimist. Tako kot so v preteklosti napačno napovedovali konec gledališča ali radia, tudi zdaj verjame, da bo kvalitetno novinarstvo preživelo. Bolj kot to, ga pri internetu skrbi geopolitični vidik. Širša uporaba interneta v začetku 90. let namreč sovpada z razpadom Sovjetske zveze in ameriškim prevzemom svetovnih trgovskih poti. Kot je podčrtal, se je treba zavedati, da je svet res vse bolj povezan, a da ga tudi vse bolj obvladujejo centri moči.

Nik Škrlec, igralec, televizijski voditelj in ustvarjalec spletnih vsebin, je povedal, da je »otrok interneta« in da je bil velik ljubitelj vsega, kar je internet obetal – a je užaloščen nad tem, v kar se v zadnjih letih spreminja. Kot opaža, je vpliv kapitala nekaj neobhodnega tudi na spletu, hkrati pa družba vse bolj tudi razume potrebo po spletni neodvisnosti. V Evropski uniji se denimo pojavljajo prve resnejše težnje po tem, da bi imeli svoje družbeno omrežje in bi bili glede tega manj odvisni od velesil, kot sta ZDA in Kitajska. »Še zmeraj pa mislim, da nas pojav interneta in njegov pluralistični pristop sili, da ovržemo elitistična prepričanja o stroki ali o umetnosti, saj ni nič samoumevno« pravi. Tudi za komunikacijo znanosti je prepričan, da mora izhajati iz širokega skupnega imenovalca občinstva – četudi se pri tem tvega določene poenostavitve – in ga nato postopno voditi do kompleksnejših konceptov.

Dr. Blaž Lenarčič, višji znanstveni sodelavec Inštituta za družboslovne študije ZRS Koper, ki se med drugim posveča digitalnim tehnologijam in družbi, pravi, da internetu sledi že zelo dolgo, a je v zadnjih letih nad tem, kar se dogaja, zaskrbljen. Pogreša tisti začetni zanos nad internetom in idejo o prostih informacijah. Danes je to čisto nekaj drugega: korporacije, ki tržijo svoje programe, kot so denimo iskalniki, ljudem ponujajo vsebine, ki so jim všeč, in jih utrjujejo v njihovih prepričanjih, da bi jih zadržali pod svojim okriljem. Kot navaja, se iz »prvega bližnjega srečanja« z internetnimi aplikacijami, kot so socialna omrežja, nismo veliko naučili. Čeprav se je izkazalo, koliko škode so naredila, predvsem pri negativnem vplivu na mlade, se na tem področju ni nič bistvenega spremenilo. Zdaj imamo bližnje srečanje druge vrste, z umetno inteligenco. »Na tem področju bo zagotovo treba ukrepati. Kot starši pa lahko naredimo to, da svoje otroke vzgajamo na način, da so kritični do informacij, ki jih prejemajo,« je poudaril.

Dr. Tilen Genov, predsednik društva Morigenos, deluje na področju znanstvenega raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja javnosti ter varstva morskega okolja. Komuniciranja znanosti se loteva tako, da ljudem iz prve roke pokaže in približa svoje delo. Na ta način deli svoje izkušnje, a tudi očaranje nad tem, kar počne. Znanost mora biti po njegovih besedah zavezana objektivnosti in dejstvom, kar pa se nujno ne izključuje s tem, da se zavzema tudi za spremembe in izboljšave. Opozoril je tudi, da se znanstveniki v dobi umetne inteligence soočajo z vprašanjem, koliko je v njihovem delu še lastnega in izvirnega razmišljanja. Dogaja pa se tudi, da umetna inteligenca med tako imenovanim haluciniranjem navaja lažne znanstvene vire, na katere se domnevno opira pri podajanju informacij.