Začel se je projekt VENIKO, ki preučuje odnos med nekdanjimi Benetkami in Koprom

V organizaciji Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper se je v torek, 24. marca 2026, začel projekt VENIKO – (Ne)opolnomočujoče interakcije: beneška državnost in Koper v poznosrednjeveški Istri (14.-16. stoletje). Dogodek se je odvijal v Centru humanističnih znanosti ZRS Koper.

Projekt raziskuje delovanje beneške države in odnose med centralno oblastjo v Benetkah ter Koprom kot enim ključnih mest beneške Istre v poznem srednjem veku. Na podlagi novih arhivskih raziskav in analize doslej slabo raziskanih virov projekt osvetljuje mehanizme oblasti, pravosodja in družbenih odnosov v beneški državi ter vlogo lokalnih elit v teh procesih.

Vodja projekta, dr. Josip Banić, je predstavil glavne raziskovalne cilje, metodološki pristop, člane raziskovalne skupine in načrtovane rezultate projekta. V raziskovalno skupino je vključenih sedem raziskovalcev, med katerimi so izkušeni strokovnjaki, mladi raziskovalci in dva doktorska kandidata iz ZRS Koper.

Arhiv, zaprt več kot 70 let

V središču projekta je koprski stari mestni arhiv — zbirka izjemnega pomena, ki je bila med drugo svetovno vojno prepeljana v Italijo. Arhiv je ostal zaprt za javnost vse do leta 2016, ko je bil končno odprt v Državnem arhivu v Benetkah. Razlogi za dolgotrajno zaprtje so bili tesno povezani s konkurenčnimi nacionalističnimi zahtevami po kulturni dediščini mesta.

»Odprtje tega arhiva je za nas priložnost, ki se zgodi enkrat v generaciji,« pravi dr. Banić. »Prvič imamo na voljo veliko količino primarnih virov, ki nam omogočajo, da pogledamo v vsakodnevno življenje poznosrednjeveškega Kopra – kako je delovala država, kako se je delilo pravico, kako so lokalne elite sodelovale z beneško oblastjo.«

Koper kot prestolnica beneške Istre

Projekt se osredotoča na obdobje od 14. do 16. stoletja, ko se je Koper razvijal iz podrejene skupnosti v regionalno prestolnico beneške Istre. V tem obdobju so se tudi same Benetke preobražale iz mestne komune v eno najmočnejših italijanskih teritorialnih držav. Raziskovalci bodo preučevali, kako sta se ti dve vzporedni preobrazbi medsebojno pogojevali in kako sta vplivali na življenje prebivalcev.

Raziskovalna ekipa bo analizirala tri ključna vprašanja: kako so Benetke uravnotežile centralizirani nadzor z lokalno samoupravo, kako je v praksi delovalo pravosodje ter kako so lokalne patricijske družine izkoriščale svoj položaj med državo in mestno skupnostjo.

Kritična izdaja “Črne knjige”

Ključni rezultat projekta bo kritična izdaja tako imenovanega Liber Niger – Črne knjige, velikega pergamentnega kodeksa z 273 listi, v katerem so koprski magistrati med letoma 1382 in 1494 beležili odloke beneških dožev. Ta izjemni vir, ki doslej še nikoli ni bil objavljen, bo prvič postal dostopen širši znanstveni skupnosti. Objava bo opremljena z uvodnimi študijami, kritičnim aparatom in indeksi.

»Liber Niger ni zgolj zbirka uradnih pisem. Je okno v delovanje renesančne države. Iz njega lahko razberemo, kako je država posegala v mestno upravo, kako je komunicirala s podaniki in kakšen jezik oblasti je pri tem uporabljala,« pojasnjuje dr. Banić.

Preseganje nacionalističnih polarizacij

Poleg znanstvenega pomena ima projekt tudi pomembno družbeno razsežnost. Beneška vladavina nad Koprom (1279 –1797) je bila v preteklosti interpretirana skrajno nasprotno – kot svetilnik italjanstva ali kot tuje zatiranje. Projekt skuša te polarizirane interpretacije preseči z metodološko zanesljivo in na virih temelječo raziskavo.

»Želimo prispevati k bolj niansiranemu razumevanju skupne dediščine tega prostora,« dodaja dr. Banić. »Zgodovina Kopra ni ne samo slovenska ne samo italijanska. Je skupna in kompleksna – in zasluži si, da jo tako tudi obravnavamo.«

V okviru projekta bodo v Kopru organizirane tri javne delavnice, dve javni predavanji in mednarodna znanstvena konferenca. Objava Liber Niger bo slovesno predstavljena v Kopru in v Benetkah v zadnjem mesecu delovanja projekta.

Projekt VENIKO – (Ne)opolnomočujoče interakcije: beneška državnost in Koper v poznosrednjeveški Istri (14.-16. stoletje), ki ga vodi dr. Josip Banić, z evidenčno številko  J6-70217, financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARIS) iz državnega proračuna.