sl
Italiano
English
Mednarodni jezikoslovni simpozij je združil vodilne raziskovalce, pedagoge in strokovnjake z namenom obravnave izzivov poučevanja in učenja jezikov v obmejnih regijah. Gorica – Mednarodni simpozij »Sosedski jeziki, skupna prihodnost: pedagogika za izobraževanje v obmejnih regijah« se je v organizaciji Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper odvil 18. septembra 2025 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v Italiji. Združil je vodilne raziskovalce, pedagoge in strokovnjake z namenom obravnave izzivov poučevanja in učenja jezikov v obmejnih regijah.
Po besedah dr. Irine M. Cavaion, znanstvene koordinatorice projekta z Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper, je ta simpozij pomemben, ker poudarja pomen jezikovnega diskurza v kontekstu odpiranja prostora (Gorice in Nove Gorice) ter presega retorično rušenje meja z ustvarjanjem pristnega sodelovanja v čezmejnih prostorih. Do zdaj namreč še ni bilo dogodkov, ki bi jasno izpostavili nujnost oblikovanja ustreznih jezikovnih politik za to novo odprtost. Poleg tega usmerja pozornost raziskovalcev, profesorjev in učiteljev na ključne mednarodne raziskave, inovativne pedagogike in projekte ter interdisciplinarne pristope k poučevanju jezikov v obmejnih območjih.
V okviru dogodka so predstavili tudi rezultate raziskovalnega projekta slovenske nacionalne agencije ARIS Krepitev (socio)konstruktivističnega pristopa pri poučevanju in učenju tujih jezikov v osnovnih šolah slovenskih obmejnih regij (CONTATTI 2021- 2024/25), – čezmejno pobudo, ki jo vodijo Inštitut za jezikoslovne študije ZRS Koper in partnerski instituciji Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici in Inštitut za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani, ki spodbuja čezmejno sodelovanje, raziskovanje in interdisciplinarni pristop pri razvoju pedagogike jezikov v stiku.
Dogodek so z pozdravnimi nagovori otvorili:
- prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper;
- prof. dr. Vesna Mikolič, predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije (IJŠ) ZRS Koper;
- prof. dr. Katja Mihurko, vodja Raziskovalnega centra za humanistiko, Univerza v Novi Gorici;
- prof. Sonja Novak-Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašana v Ljubljani;
- Bronka Straus, sekretarka Sektorja za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Zasl. prof. dr. Lucija Čok z Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper je govorila o obstojnosti jezikovne raznolikosti v evropskih geostrateških kontaktnih prostorih na primeru slovenske Istre in inovacij v jezikovnem izobraževanju: »Deset let projektnega dela raziskovalk znanstvenega raziskovalnega središča Koper na področju statusa sosedskih jezikov je ponudilo rešitve, ki ne predstavljajo le pedagoških
in didaktičnih inovacij za spodbujanje sosedskih jezikov v obmejnem območju, temveč ponujajo tudi orodja za oblikovanje nove jezikovne politike za trajnostni obstoj jezikovne raznolikosti na splošno. Ta pristop v prenovi jezikovnega izobraževanja imenujemo pedagogika bližine.«
Prof. dr. Sonja Novak-Lukanović z INV Ljubljana, se je dotaknila podobnosti in razlik v sprejemanju jezikovne in kulturne raznolikosti v obmejnih območjih: »Empirični rezultati raziskav so pokazali, da anketirani, ki so sodelovali v različnih raziskavah v zadnjih dvajsetih letih, ne pripisujejo velikega pomena znanju jezika sosednje države (ki je v nekaterih obmejnih območjih tudi manjšinski jezik) za družbeni ugled posameznika, za komunikacijo v EU ali za usposabljanje in študij. Za njih je znanje jezika sosednje države pomembno predvsem za zaposlitev v sosednji državi, hkrati pa se posameznik prav zaradi znanja jezika lažje prilagaja drugemu okolju in je zato tudi bolj uspešen.«
Neodvisna raziskovalka Marisa Cavalli z Doline Aoste v Italiji je izpostavila pomen zavedanja, da je treba vsebine posameznih predmetov poučevati tako v jeziku šolanja kot tudi v tujem jeziku, da bi vsi učenci lahko uspešno napredovali v šoli. Za to je potrebno tudi ustrezno začetno usposabljanje učiteljev:
»Argumenti v prid dvojezičnemu poučevanju predmetov niso povezani le z očitnimi jezikovnimi koristmi, temveč predvsem z dodatnimi spoznanji, ki jih lahko različne discipline pridobijo z uporabo dveh jezikov.«
Dr. Fabienne Korb z ustanove za romanske študije na Univerzi Saarland v Nemčiji je predstavila dognanja na področju izboljšanja jezikovnega izobraževanja v čezmejnem poklicnem izobraževanju:
»Življenje in delo v obmejnih regijah zahtevata posebne večjezične in medkulturne kompetence, pri čemer imajo sosedski jeziki posebej pomembno vlogo. Te kompetence je treba razvijati že v zgodnji fazi izobraževanja – zlasti med poklicnim usposabljanjem – da se posamezniki čim bolje pripravijo na delovno in družbeno življenje v čezmejnem okolju. Po vsej Evropi narašča potreba po poklicnem in strokovnem usposabljanju, prilagojenem tem okoliščinam.«
Prof. dr. Mirjam Günther iz NHL Stenden Univerze za uporabne znanosti na Nizozemskem se je posvetil povezovanju nemško-nizozemske meje s pomočjo digitalnega učnega okolja za učenje sosedskih jezikov v osnovni šoli: »Z našim projektom Digi+ želimo odpraviti nekatere pomanjkljivosti drugih digitalnih
učnih okolij, kot so prevlada angleščine kot najbolj integriranega jezika, enojezična ideologija, ločevanje jezikov kot pogosta praksa ter neenakopravno razmerje med poudarkom na učenju jezika in vsebine.«
Dr. Irina M. Cavaion z Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper je izpostavila sociokonstruktivistični pogled na učenje in poučevanje sosedskih jezikov v obmejnih regijah. Njen prispevek je temeljil na projektu Didaktike jezikov v stiku, ki je bil oblikovan in preizkušen v več kot desetletnem obdobju v vrtcih in osnovnih šolah na italijanskoslovenskem in slovensko-hrvaškem obmejnem območju: »Učenje sosedskih jezikov se kaže kot dragocena priložnost ne le na izobraževalnem področju, temveč tudi kot izkušnja socialne in relacijske rasti. Da bi se ta potencial uresničil v učinkovitih in trajnostnih praksah, so potrebne občutljivejše, daljnovidnejše in emancipirane jezikovne politike, ki bodo konkretno podpirale šole in učitelje.«
Dr. Tina Čok z Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper je govorila o kognitivnoinkluzivnem pristopu k razvoju medjezikovne ozaveščenosti v obmejnih šolah: »V današnjem spreminjajočem se izobraževalnem okolju, ki ga oblikujejo globalne migracije in vse večja jezikovna raznolikost, je pomen večjezičnega izobraževanja še posebej izrazit v obmejnih regijah. Tu šole pogosto delujejo na stičišču jezikov in kultur,
zaradi česar postane medjezikovno zavedanje bistveno za spodbujanje vključujočih pedagoških pristopov. V večjezičnih razredih, zlasti v obmejnih območjih, se pogosto ne izkoristi dovolj potenciala za preoblikovanje jezikovne raznolikosti v gonilo strpnosti, sodelovanja in izobraževalnih priložnosti.«
Dr. Ana Toroš z Raziskovalnega centra za humanistiko na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici je v svojem prispevku obravnavala čezmejno didaktiko čezmejne literature. Opozorila je na podobne izzive pouka književnosti v čezmejnih prostorih na osnovnošolski in srednješolski ravni: »Čezmejna didaktika čezmejne literature podpira pouk književnosti v čezmejnih prostorih in v tem okviru razvija kompetence zgodovinskega mišljenja in rabe konteksta. Predvideva obravnavo književnih del čezmejnega prostora, ki tradicionalno pripadajo različnim nacionalno zasnovanim literarnim zgodovinam in so običajno napisana v različnih jezikih. To je priložnost za razvijanje vseživljenjskih kompetenc učencev za kakovostno bivanje in delovanje v čezmejnem prostoru.«
Dr. Ivana Zajc z Raziskovalnega centra za humanistiko na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, je spregovorila o otroški literaturi kot prostoru skupnih občutij in kulturnega dialoga: »Med izbranimi avtorskimi imeni sta Miroslav Košuta in Bina Štampe Žmav, slovenska avtorja, ki skozi otroško poezijo in pravljice raziskujeta teme jezikovne raznolikosti, medkulturnega razumevanja in čustvenih vrednot. Med italijanskimi avtorji iz regije Furlanije Julijske krajine izpostavljamo Susanno Mattiangeli in Giannija Rodarija, ki z družinskimi zgodbami ter domišljijskimi pravljicami nagovarjata otroke k spoštovanju različnih kultur in prijateljstvu.«
Dr. Barbara Riman z INV Ljubljana, se je v svojem prispevku osredotočila na povezavo zgodovine, jezika in meje, s posebnim poudarkom učenja jezika ob slovensko-hrvaški meji: »Na željo po učenju jezika vpliva vrsta motivacijskih in drugih dejavnikov. Pomembno vlogo ima tudi bivanje posameznikov v obmejnem območju. Slovensko-hrvaški obmejni prostor zaznamujejo intenzivni kulturni, družbeni in jezikovni stiki, ki so posledica tako skupnih zgodovinskih izkušenj kot tudi političnih delitev, zlasti po letu 1991. Zaradi jezikovne bližine pa je učenje slovenskega jezika na Hrvaškem pogosto bolj kompleksno kot, denimo, učenje italijanskega ali nemškega jezika.«
Dr. Robert Devetak z INV Ljubljana je v svojem referatu predstavil stike novogoriške Osnovne šole Milojke Štrukelj in nižje srednje šole v San Vendemianu, torej eno od oblik regionalnega sodelovanja med slovenskim in italijanskim prostorom. Šoli sta sodelovanje vzpostavili v šestdesetih letih 20. stoletja, v času blokovskih delitev in nedefinirane državne meje med Italijo in Jugoslavijo, ob tem pa so se v družbi na obeh straneh še vedno odmevali dogodki, povezani s fašizmom in drugo svetovno vojno. »V tistem trenutku smo začutili, da smo si blizu in da smo porušili mejo,« je dejal Devetak, ki je na osnovi arhivskega in časopisnega gradiva dokazoval, da so vplivi tovrstnih stikov zaznamovali več generacij slovenskih in italijanskih otrok.
Simpozij je bil organiziran v okviru projekta Krepitev (socio)konstruktivističnega pristopa
pri poučevanju in učenju tujih jezikov v osnovnih šolah slovenskih obmejnih regij’ (J6- 3132), ki ga vodi dr. Irina Moira Cavaion, je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).
