sl
Italiano
EnglishEvidenčna številka ARRS: V4-1609
Obdobje: 1. 10. 2016 – 30. 1. 2019
Vodja: dr. Marina Pintar
Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo
Voda je nujen vir za rastlinsko pridelavo. Podnebne spremembe so vzrok spremenjenim padavinskim vzorcem in posledično vzrok za razmislek o možnostih rastlinske pridelave v spremenjenih razmerah.
V svetu se poraba vode za namakanje povečuje in predstavlja že 70 % vse odvzete vode iz vodonosnikov in rek (Schultz in sod., 2005). Ocenjeno je, da se bodo zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo zmanjšanja in prerazporeditev padavin ter povečujejo potrebe rastlin po vodi (evapotranspiracijo (ET), zaradi višjih temperatur, povečale potrebe po namakanju v večini regij po vsem svetu (Fischer in sod., 2007). Za države v razvoju je v študiji FAO predvideno 14 % povečanje porabe vode za namakanje do leta 2030 (Bruinsma, 2003). Podnebne spremembe ne pomenijo le dviga povprečne temperature ampak se bodo spremenili vremenski in podnebni vzorci ter pogostnost in jakost ekstremnih dogodkov, kot so vročinski valovi, suše in obilno deževje (ARSO, 2016). V zadnjih 15 letih smo se v Sloveniji srečali kar z nekaj sušnimi leti: 2000, 2001, 2003, 2006, 2007, 2009, 2012, 2013. Glavni oškodovanci te naravne nesreče so predvsem pridelovalci hrane, saj se brez strokovne podpore (službe za strokovno pravilno namakanje) ne morejo pravočasno in predvsem učinkovito odzivati na pomanjkanje padavin. Posledica tega so manjši hektarski donosi, težji pogoji za preživetje pridelovalca in nižja lokalna samooskrba.
Podatki kažejo, da ima Slovenija dovolj padavin, vendar postaja zaradi neenakomerne razporeditve slovenski prostor čedalje bolj ranljiv zaradi suše. V zadnjih 25 letih se v povprečju vsako tretje leto srečujemo s sušnimi razmerami (Podgornik in Bandelj, 2015). Tudi projekcije spremembe podnebja in potencialni vplivi na evapotranspiracijo in pogostnost kmetijskih suš niso obetavni. Pomanjkanje padavin ali njihova nepravilna časovna razporeditev že predstavljata problem, tveganje in veliko sušno ogroženost v celotni Sloveniji (Sušnik, 2003), kjer so vodni viri za namakanje kmetijskih površin praviloma omejeni (Glavan in sod., 2012; Sušnik, 2003).