Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja

---

O raziskovalnem programu

Evidenčna številka ARIS: P5-0409

Trajanje programa: 1. 1. 2019–31. 12. 2027

Vodja: dr. Vesna Mikolič

Raziskovalni program Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja v prvem programskem obdobju (2020–2025) razvija sodoben koncept slovenstva kot duhovnega in družbenega fenomena, umeščenega v razmerja med lokalnim, evropskim in globalnim prostorom. Na tej osnovi se program v drugem programskem obdobju (2026–2031) vsebinsko nadgrajuje in poglablja ter se usmerja v aktualne družbene, jezikovne in kulturne izzive sodobne mobilne in večjezične družbe.

Program v drugem obdobju deluje v okviru petih tematskih sklopov, ki ohranjajo temeljna raziskovalna izhodišča, hkrati pa jih vsebinsko razširjajo. Raziskave se osredotočajo na nadaljnje redefiniranje pojma slovenstva in vprašanje, kaj pomeni biti Slovenec oziroma Slovenka v sodobnih družbenih razmerah. Posebna pozornost je namenjena slovenskemu jeziku, kulturi in identiteti v okviru severnojadranske, evropske in globalne večjezičnosti ter medkulturnosti, pri čemer se slovenski jezik obravnava tudi kot evropski jezik pred izzivi globalizacije z jezikovnosistemskega, pragmatičnega in kognitivnega vidika. Pomemben del programa predstavlja raziskovanje odgovornih družbenih politik, zlasti na področju vzgoje in izobraževanja, kjer se preučujejo razmerja med slovenščino, italijanščino, manjšinskimi, sosedskimi, priseljenskimi in tujimi jeziki v šolskem prostoru ter vključevanje ranljivih skupin v izobraževalne procese. Program se hkrati posveča preučevanju preoblikovanja slovenske nacionalne identitete skozi čas, tudi v luči odnosov med matično domovino, slovenskimi manjšinami v sosednjih državah in slovenskimi diasporami, z diahronega in sinhronega vidika. Skupni cilj drugega programskega obdobja je nadaljevanje oblikovanja koncepta slovenstva kot vzorčnega primera za sorodne manj številčne narode in manjšinske skupnosti. Program si prizadeva za sooblikovanje uravnoteženih razmerij med državnim jezikom, jeziki okolja, sosedskimi in priseljenskimi jeziki, ki omogočajo ohranjanje in razvoj manj razširjenih jezikov, ter za premišljen odnos med naravnimi jeziki in jeziki umetne inteligence, usmerjen v njihov komplementarni razvoj. Slovenska država, kultura in jezik z vsemi svojimi družbenimi in medkulturnimi razsežnostmi predstavljajo izhodišče za razmislek o razvoju nacionalne ideje v tretjem tisočletju, usmerjene v trajnostni razvoj in dolgoročno odpornost človeške civilizacije.

Znanstveno delo raziskovalnega programa »Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja« (P5-0409) financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

---

Raziskovalna skupina:

Programsko skupino sestavljajo raziskovalci, katerih raziskovalno izhodišče so večkulturna in čezmejna okolja slovenskega kulturnega prostora ter slovenske manjšine in diaspore. Člani programske skupine prihajajo iz treh ključnih raziskovalnih institucij za to področje: Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani in Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI v Trstu. Programsko skupino odlikuje interdisciplinarnost, saj povezuje raziskovalce s področij narodnega vprašanja, etničnih študijev, sociologije, slovenistike, jezikoslovja, zgodovine in sorodnih družboslovnih ter humanističnih ved, kar omogoča celostno obravnavo slovenstva v sodobnih družbenih kontekstih.

Vodja programa:

Raziskovalna skupina:

Člani in članice programske skupine iz partnerskih ustanov:

Dr. Marija Jurič Pahor, Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana

Dr. Robert Devetak, Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana

Mag. Andreja Kalc, Slovenski raziskovalni inštitut SLORI, Trst

Raziskovalne aktivnosti:

Raziskovalne aktivnosti se izvajajo v okviru petih tematskih sklopov, katerih skupni cilj je celostno in poglobljeno razumevanje slovenstva kot sodobnega duhovnega in družbenega fenomena. Program se osredotoča na redefiniranje pojma slovenstva in vprašanja, kaj pomeni biti Slovenec oziroma Slovenka v sodobnih družbenih, kulturnih in političnih kontekstih. Posebna pozornost je namenjena raziskovanju slovenske misli, kulture in identitete v razmerju do evropske in globalne medkulturnosti ter obravnavi slovenskega jezika kot evropskega jezika, ki se sooča z izzivi globalizacije, mobilnosti in večjezičnosti. Raziskovalne aktivnosti se usmerjajo tudi v proučevanje procesov preoblikovanja slovenske nacionalne identitete v luči odnosov med matično domovino, slovenskimi manjšinami v sosednjih državah in slovenskimi diasporami. Pomemben del raziskav predstavlja obravnava odgovornih družbenih politik s poudarkom na vključevanju ranljivih družbenih skupin ter na krepitvi družbene kohezije. Raziskave potekajo z medkulturnih, obmejnih, čezmejnih in transnacionalnih perspektiv ter so usmerjene v oblikovanje sodobnih teoretskih konceptov in empiričnih spoznanj, ki prispevajo k razumevanju slovenstva v lokalnem, regionalnem, evropskem in svetovnem prostoru.

Namen in pomen programa:

Namen raziskovalnega programa je oblikovati sodoben, teoretsko in empirično utemeljen koncept slovenstva, ki presega klasično razumevanje narodne identitete kot statične in izključno na jezik, kulturo in teritorij vezane kategorije. Program slovenstvo obravnava kot dinamičen duhovni in družbeni fenomen, ki se oblikuje v razmerju do lokalnih, regionalnih, evropskih in globalnih procesov ter v kontekstu mobilne in medkulturne družbe. Raziskave prispevajo k razvoju novejših konceptov nacionalne in etnične identitete ter omogočajo razumevanje njihove kontekstualnosti, hibridnosti in spremenljivosti. Program ima pomemben pomen za razvoj znanosti na področju narodnega vprašanja, obmejnih in manjšinskih študij, sociologije, jezikoslovja, slovenistike, zgodovine ter sorodnih družboslovnih in humanističnih ved. Hkrati predstavlja znanstveno podlago za oblikovanje sodobnejših družbenih, kulturnih, jezikovnih in izobraževalnih politik ter prispeva k večji družbeni koheziji, medkulturnemu dialogu in odgovornemu vključevanju ranljivih družbenih skupin. Tako zasnovan koncept slovenstva ima tudi širši primerjalni pomen, saj lahko služi kot vzorčni primer za druge manj številčne narode in manjšinske skupnosti.

Opis realizacije programa:

Raziskovalni program se je izvajal z interdisciplinarnimi in večdisciplinarnimi pristopi, ki so povezovali teoretske in empirične raziskave, analize diskurzov, jezikovne, kulturne, sociološke in zgodovinske študije ter primerjalne in transnacionalne metodološke pristope. Raziskave so potekale v večkulturnih, obmejnih in čezmejnih okoljih slovenskega kulturnega prostora ter v kontekstih slovenskih manjšin in diaspor. Raziskovalni izsledki so se sistematično prenašali v pedagoški proces na univerzitetni ravni, v strokovna usposabljanja ter v sodelovanje z javnimi institucijami in lokalnimi skupnostmi. Pomemben del izvedbe je predstavljalo razširjanje rezultatov raziskav v znanstveni in širši javnosti preko znanstvenih monografij, izvirnih znanstvenih člankov, zbornikov, strokovnih publikacij, konferenc, javnih predavanj, spletnih vsebin in drugih oblik popularizacije znanosti. V okviru programa so se oblikovali tudi nekateri inovativni družbeni modeli, strategije in priporočila, ki so bili namenjeni podpori odločevalcem ter razvoju družbenih, kulturnih, jezikovnih in izobraževalnih praks.

Rezultati raziskovalnega programa:

Rezultati raziskovalnega programa se kažejo v znanstvenih monografijah, uredniških monografijah, izvirnih znanstvenih člankih, prispevkih v zbornikih mednarodnih konferenc, strokovnih publikacijah, didaktičnih priročnikih, učbenikih in drugih objavah, ki neposredno izhajajo iz izvajanja programa. Bibliografske reference, vključno z naslovi in podatki o publikacijah so neposredno povezane z raziskovalnimi vsebinami programa.

Znanstvene monografije:

1. Mikolič, Vesna. Izrazi moči slovenskega jezika.  Koper: Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS; Ljubljana: Slovenska matica, 2020. COBISS.SI-ID: 17199619.

Monografsko delo obravnava intenziteto jezika, ki jo avtorica utemelji tako slovnično kot s primeri iz različnih diskurzov, in sicer znanosti, turističnega oglaševanja in politike. Delo obravnava tudi moč jezika v literaturi in prevodni književnosti, zanimive pa so tudi medkulturne primerjave. V zadnjem delu monografije se avtorica v celoti posveti odnosu med intenziteto jezika ter nasilnim in sovražnim govorom. Gre za prvo obravnavo intenzitete jezika v slovenskem jezikoslovju. Delo je izšlo v zbirki Razsežnosti slovenstva, ki je zbirka programske skupine, založbe Annales ZRS in Slovenske matice.

2. Bufon, Milan. Ethnos in topos: družbene spremembe in narodnostna podoba slovenskih krajev na Tržaškem od leta 1910 do leta 2015.  Koper: Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS; Ljubljana: Slovenska matica, 2020. COBISS.SI-ID: 33174531.

Monografija predstavi družbene spremembe in narodnostno podobo slovenskih krajev na Tržaškem od leta 1910 do leta 2015 in na ta način prikaže stoletni časovni prerez političnih, prostorskih in etničnih sprememb Trsta in njegovega bližnjega vplivnega ozemlja. Gre za temeljno razpravo politične geografije o slovenski skupnosti na Tržaškem, ki je nastajalo v sodelovanju s SLORI Trst. Delo je izšlo v zbirki Razsežnosti slovenstva, ki je zbirka programske skupine, založbe Annales ZRS in Slovenske matice.

3. Bohinc, Rado. Univerza in država: pravna analiza družbenega položaja univerze.  Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2020. ISBN 978-961-235-964-5. COBISS.SI-ID: 55943939.

Knjiga je sporočilo o velikem razkoraku med ustavno zagotovljeno in dejansko avtonomnostjo univerze v veljavnem pravnem redu RS ter resničnem življenju, pa tudi o tem, da se v danem pravnem okviru le stežka vzpostavljajo razmerja verodostojnega partnerstva med univerzo in državo, kar je pogoj za udejanjanje njene družbene odgovornosti. S tem avtor utemeljuje inovativni koncept družbene odgovornosti.

4. Čok, Tina. Cognitive implications for raising cross-language awareness in foreign language acquisition. Cham: Palgrave Macmillan, cop. 2023. XV, 197 str., ilustr. ISBN 978-3-031-27828-0. https://doi.org/10.1007/978-3-031-27829-7, DOI: 10.1007/978-3-031-27829-7, COBISS.SI-ID: 151464963.

V monografiji se avtorica osredotoča na vlogo medjezikovnega zavedanja pri usvajanju tujih jezikov, zlasti učenju in poučevanju nesorodnih jezikov. V delu združuje teoretične in empirične pristope k proučevanju usvajanja tujih jezikov, s posebnim poudarkom na razhajanja v kognitivnem procesiranju govorcev tipološko različnih jezikov, kar monografijo uvršča med dela z uporabo najsodobnejših pristopov kognitivnega jezikoslovja.

5. Bufon, Milan (urednik), Mikolič, Vesna (urednik). Čezmejno sobivanje in komunikacija v času pandemije. Koper: Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS, 2023. 396 str., ilustr. ISBN 978-961-7195-09-5. COBISS.SI-ID: 151464963.

Gre za znanstveno monografijo, ki je rezultat pridobljenega dodatnega financiranja programske skupine za vsebine v zvezi s covidom-19. V enajstih poglavjih enajstih članov in članic programske skupine (Rado Bohinc, Milan Bufon, Irina Cavaion, Lucija Čok, Tina Čok, Diana Košir, Maja Melinc, Vesna Mikolič, Barbara Riman, Maša Rolih, Jernej Vičič) so celovito obravnavane krizne strategije, politike in ukrepe na področju javnih sistemov, kot so zdravstvo, šolstvo, kultura in mediji, posebej nas zanimajo podobnosti in razlike med pristopi, s katerimi  se je na pandemijo odzvala Slovenija, v primerjavi s pristopi, značilnimi predvsem za dve sosednji državi Italijo in Hrvaško.

6. Bufon, Milan. Tržaški Slovenci: zgodba nekoč največje slovenske urbane skupnosti. Ljubljana: Slovenska matica; Koper: Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS; Trst: Založništvo tržaškega tiska, 2023. 503 str., fotogr., ilustr., zvd. ISBN 978-961-7195-13-2; 978-88-7174-363-9. COBISS.SI-ID: 169970691.

Monografija predstavlja temeljno znanstveno delo s področja proučevanja urbanih manjšinskih skupnosti, ki v tako metodološko celoviti obliki ni bilo še opravljeno niti na krajevni niti na evropski ravni. V njej avtor analizira spreminjajočo se družbeno-ekonomski položaj in socialno strukturo Slovencev v Trstu ter opredeli različne faze asimilacije slovenskega življa v tržaški ‘melting pot’. Prvi del zaobjema družbeno-politični prikaz slovenske prisotnosti v Trstu skozi prizmo ponovne interpretacije popisa iz leta 1910. Drugi del pa pojem tržaškega slovenstva na temelju izvirnih raziskovalni podatkov prikazuje v sklopu sodobne mobilne družbe kot raznoliko spojino kulturnih in jezikovnih elementov in izvora, samo opredeljevanja in večplastne pripadnosti.

7. Čok, Tina. Medjezikovno zavedanje in večjezična didaktika : kognitivni model za vključujočo večjezičnost. Koper: Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS, 2025. 157 str., ilustr. ISBN 978-961-7195-99-6. COBISS.SI-ID: 256662275.

Monografija prinaša nov znanstveni prispevek k razumevanju večjezičnosti kot ključnega izhodišča za jezikovno integracijo otrok s priseljenskim ozadjem v slovenskem izobraževalnem sistemu. Predstavi kognitivni didaktični model, ki temelji na jezikovni relativnosti, medjezikovnem zavedanju in sodelovalnem učenju, ter vključuje inovativna orodja za formativno vrednotenje teh kompetenc. Model je bil uspešno preizkušen v slovenskih osnovnih šolah, kjer spodbuja učinkovito učenje jezika, valorizacijo maternih jezikov ter strpno, vključujoče šolsko okolje, s čimer prispeva k boljšemu sožitju in medvrstniškim odnosom.

8. Mikolič, Vesna (urednik), Košir, Diana (urednik) in Rolih, Maša (urednik). Jeziki sožitja, jeziki konflikta. Koper: Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS, 2026. 473 str., ilustr., graf. prikazi. ISBN: 978-961-7276-15-2. COBISS-ID: 272481283.

Znanstvena monografija prinaša interdisciplinarni nabor razprav, ki osvetljujejo kompleksno razmerje med jezikom, družbo in kulturo ter izpostavljajo vlogo jezikov kot dejavnikov tako povezovanja kot razdvajanja v sodobnem večjezičnem prostoru. Zbrani prispevki z različnih teoretičnih in metodoloških perspektiv obravnavajo vprašanja večjezičnosti, jezikovne politike, medkulturne komunikacije, diskurzivne moči ter didaktičnih pristopov k poučevanju jezikov in književnosti, pri čemer posebno pozornost namenjajo tudi izzivom digitalne dobe. Monografija pomembno prispeva k razumevanju jezikovnih praks kot prostora oblikovanja identitet, družbenih odnosov in vrednot ter odpira možnosti za razvoj vključujočih, demokratičnih in medkulturno občutljivih komunikacijskih in izobraževalnih praks.

9. Jurić-Pahor, Marija. Med krukastim in kljukastim križem: koroški Slovenci v času zgodnjega nacizma.  Celovec: Mohorjeva družba, 2026. 669 str., ilustr. ISBN 978-3-7086-1379-6. COBISS.SI-ID 265843715.

Knjiga na podlagi obsežne »spominske literature«, ki vključuje tudi pričevanja, dnevnih in tedenskih časopisov, dokumentarnega gradiva ter relevantnih znanstvenih objav ponazarja, da vzpostavljanje nacizma in nacistične oblasti na Koroškem ni sovpadalo le s stopnjevanjem diskriminacije koroških Slovenk in Slovencev, temveč tudi z načrtnim podžiganjem teženj po odstranitvi vsega, kar je bilo povezano s slovenskim jezikom in kulturo. »Anšlus« 1938 se je pripravljal v ozračju preobrazbe Avstrije v avtoritarno »stanovsko državo« s fašističnimi značilnostmi. Avtorica predoča, da se je ta država imela za »krščansko« in v primerjavi z nacistično Nemčijo za »boljšo nemško državo« in da je našla svoj ustrezen izraz tudi znotraj slovenske narodne skupnosti. Knjiga omogoča tudi poglobljen vpogled v udejstvovanje raznolikih idejnih, političnih in drugih akterk in akterjev ter v strategije preživetja in odpora koroških Slovenk in Slovencev po »anšlusu« (do leta 1942). V spomin priklicuje tudi osebnosti, ki so danes komaj še znane.

10. Devetak, Robert. “In zopet kliče domovina ženo na pomoč”: ženska dobrodelna društva na Goriškem in Gradiškem v obdobju Avstro-Ogrske. Trst: Založništvo tržaškega tiska ZTT-EST; Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2025. 377 str., ilustr. ISBN 978-88-7174-377-6. COBISS.SI-ID: 244641027.

Zgodovinska študija osvetljuje prehod žensk iz zasebnega prostora doma in družine v javno življenje skozi delovanje v dobrodelnih društvih v 19. stoletju. Knjiga obravnava delovanje ženskih dobrodelnih društev na Goriškem in Gradiškem v času Avstro-Ogrska ter umešča njihovo delovanje v širši družbenozgodovinski okvir slovenskega, italijanskega (furlanskega) in deloma nemškega obmejnega prostora. Prikazuje, kako so se ženske različnih narodnosti postopoma uveljavljale v javnem prostoru prek organizirane dobrodelnosti. Avtor na podlagi bogatih virov razkriva, da je dobrodelnost ženskam omogočila razvijanje znanj, mrež in družbenega vpliva ter postavila temelje poznejšim emancipacijskim prizadevanjem.

Izvirni znanstveni članki:

• Furlan-Štante, Nadja. Ženski glasovi in akcije v medreligijskem dialogu in religijski izgradnji miru v slovenskem kontekstu. Poligrafi: revija za religiologijo, mitologijo in filozofijo. 2019, letn. 24, št. 95/96, str. 23–41. ISSN 1318-8828. COBISS.SI-ID: 2616275.

Temeljno izhodišče članka je vprašanje pomembnosti kultiviranja aktivnega, iskrenega medreligijskega dialoga v kontekstu sodobnih migracij, ki prepoznava in razbija negativne stereotipne predstave in predsodke, dviguje raven strpnosti, spoštovanja in krepi medsebojno razumevanje tako v vsakdanjem življenju posameznikov različnih veroizpovedi in duhovnosti kot tudi na hierarhični institucionalni religijski ravni. V tem kontekstu je v prispevku analizirano vprašanje pomembnosti vključevanja ženskega glasu in spolne dimenzije v medreligijski dialog in pozitiven prispevek ženskega prizadevanja pri religijski izgradnji miru. 

• Cavaion, Irina Moira. Italian in the mainstream schools of the bilingual border area of the Slovenian coast: language policy, teachers’ perspectives and a vision for the future. International multilingual research journal. 2020, letn. 14, št. 2, str. 130–145.  ISSN 1931-3152. COBISS.SI-ID: 15014915.

Študija temelji na percepcijah in pogledih običajnih osnovnošolskih/srednješolskih učiteljev italijanščine na Slovenski obali. Poskušali smo identificirati možna področja raziskovanja, da bi razumeli razloge za upad zanimanja za italijanski jezik in odkrili morebitne nove načine poučevanja. V prispevku so nadalje predstavljeni primeri na novo preizkušenih učnih pristopov kot novih možnih metod poučevanja in učenja, s čimer članek pomembno prispeva k razvoju didaktičnih pristopov pri poučevanju jezikov.

• Jurić Pahor, Marija. Border as method: impact of the Covid-19 pandemic on the border area between Italy and Slovenia and on the Slovene minority in Italy. Razprave in gradivo: revija za narodnostna vprašanja. Dec. 2020, št. 85, str. 57–81, zvd. ISSN 0354-0286. COBISS.SI-ID: 46283779.

V prvem valu pandemije Covid-19 se je pokazalo, da se »meja kot metoda« (Mezzarda & Neilson) paradigmatično vzpostavlja in razrašča v obmejnih območjih nacionalnih držav. Članek na podlagi prevladujčega političnega, medijskega in javnega diskurza in s pogledom na mejno območje med Italijo in Slovenijo ponazarja, da se meje ne nahajajo le na obrobju ozemlja, temveč se razprostirajo znotraj in zunaj njega. So del širših družbenih procesov ponotranjenosti meja pri upravljanju gibanja prebivalstva, še zlasti »nezakonitih« migracij. Težnja po zaostritvi nadzora schengenske in italijansko-slovenske meje je dobila nov zagon prav v času pandemije. Meja se je izpričevala v grozi pred okužbo, ki implicira adiaforizacijo in izključitev (»Mi nismo Italija!«), a tudi kot locus, ki je – zlasti med predstavniki slovenske manjšine in ljudmi ob meji – v tek pognal ozaveščanje o nujnosti empatičnega, čezmejnega in evropskega povezovanja v smislu preseganja nacionalnih meja. Prispevek velja po vrednotenju ARIS kot izjemen raziskovalni dosežek, po objavi je bil večkrat citiran.

• Cavaion, Irina Moira. Slovene as a minority and foreign language in italian mainstream schools in the province of Trieste. Razprave in gradivo – Inštitut za narodnostna vprašanja (1990). 2022, št. 88, str. 27–47. COBISS.SI-ID: 114119683.

Članek predstavlja zgodovino, prisotnost, možnosti in prihodnost učenja in poučevanja slovenščine v italijanskih osnovnih šolah v tržaški pokrajini kot izredno priložnost za premislek – po 30 letih samostojnosti in skoraj 25 letih odprtih meja – o vlogi slovenščine kot manjšinskega in tujega jezika med večinskim prebivalstvom sosednje države Italije, medetničnih odnosih, ki se v zvezi s tem oblikujejo, in pomenu jezika za razvoj identitetne zavesti v okviru identitetne rasti tako za matično državo Slovenijo kot za slovensko skupnost v Trstu.

• Devetak, Robert. Razvoj slovenske prisotnosti v goriškem javnem prostoru pred prvo svetovno vojno. Zgodovinski časopis: glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. 2023, letn. 77, št. 3/4, str. 380–404, ilustr. ISSN 0350-5774. COBISS.SI-ID: 178558723.

Prispevek obravnava razvoj slovenske prisotnosti v javnem prostoru mesta Gorice – večnarodnostnem središču dežele Goriške in Gradiške na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Slovenska strategija vstopa v mestni javni prostor, kjer je imela primat italijanska mestna skupnost, se je usmerila v krepitev gospodarske in politične moči v mestu. V praksi se je to izkazovalo z vse večjim številom slovenskih gospodarskih subjektov, različnih društev in organizacij ter nakupi in izgradnjami reprezentativnih zgradb. Vrhunec slovenskega prodora v središče mesta je predstavljala izgradnja Trgovskega doma leta 1904. Pričujoč zgodovinski oris tako pomembno prispeva k razumevanju današnjega položaja Slovencev na Goriškem. 

• Košir, Diana. Kulturna in jezikovna dediščina Hijacinta Repiča, frančiškana pri sv. Ani v Kopru. Annales : anali za istrske in mediteranske študije = annali di Studi istriani e mediterranei = annals for Istrian and Mediterranean studies, Series historia et sociologia. ISSN 1408-5348. 2023, letn. 33, št. 3, str. 471–488. COBISS.SI-ID: 180001539.

Prispevek prinaša pregled zapisane zapuščine frančiškana Hijacinta Repiča (1863–1918) iz koprskega samostana sv. Ane. Arhivski viri so danes hranjeni na Domoznanskem oddelku koprske knjižnice, v Pokrajinskem arhivu Koper, v provincialnih arhivih reda manjših bratov v Ljubljani in Benetkah ter v samostanu sv. Ane. Avtorica jih analizira, opiše in umesti v slovensko kulturno zgodovino v Istri na prelomu 19. stoletja. Na temelju analize primarnih in sekundarnih virov se v novi luči predstavlja plodovito delovanje p. Repiča. Njegova prizadevanja za širjenje slovenske besede kažejo, da je bil – čeprav za samostanskimi zidovi – na prelomu stoletij eden od prvih predstavnikov slovenskega slovstva v Istri, s čimer avtorica na novo osvetljuje kulturne razmere obravnavanega obdobja na Koprskem.

• Jurić Pahor, Marija. Diaspora and diasporisation: Slovene national identity in the contemporary globalised world. Razprave in gradivo = Treatises and documents: revija za narodnostna vprašanja; journal of ethnic studies. ISSN 0354-0286. 2023, letn. 91, str. 199–224. COBISS.SI-ID: 179392259.

Po kratki predstavitvi zgodovine pojma diaspora in njenih izpeljank ter kritičnem pregledu zadevne literature se prispevek osredotoča na pojav diasporičnega slovenstva s posebnim ozirom na sodobno slovensko diasporo. Pojem zajema, vendar ne izključno, Slovenke in Slovence ter pripadnike slovenskih narodnih skupnosti (s poudarkom na koroških in tržaških Slovencih), ki so se po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 razkropili po svetu. Avtorica ugotavlja, da sodobno slovensko diasporo tvorijo zlasti mladi, visoko izobraženi ljudje, ki si aktivno prizadevajo za uveljavitev v globalnem svetu. Čeprav so se izselili iz izvorne domovine, ostajajo – zlasti prek sodobnih komunikacijskih tehnologij – z njo tudi povezani. Razprava omogoča vpogled v razvejan in kompleksen proces diasporičnega skupinjenja in nacionalizma na daljavo, ki vključuje tudi procese transkulturacije, in osvetlitev slovenske narodne identitete v sodobnem globaliziranem svetu.

• Čok, Tina. Survey on the attitudes of school community members regarding the role of the language(s) of schooling in the integration process of pupils with an immigrant background in Slovenia. CEPS journal = Revija Centra za študij edukacijskih strategij: Center for Educational Policy Studies Journal. ISSN 1855-9719. 2024, letn. 14, št. 3, str. 89–115. COBISS.SI-ID: 208843779.

V prispevku so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene v devetih slovenskih osnovnošolskih ustanovah, o vlogi učnih jezikov pri uspehu vseh učencev, s poudarkom na učencih s priseljenskim ozadjem. V ta namen so bili izvedeni (anonimna) anketa (n = 78) med učitelji in strokovnimi delavci in intervjuji z ravnatelji devetih slovenskih osnovnih šol. Glavni namen ankete in intervjujev je bil raziskati stanje in razumevanje vloge učnih jezikov v kontekstu novopredlagane kognitivno-inkluzivne didaktike jezikov, ki temelji na sodelovalnem učenju. Raziskava je pokazala, da se učitelji ter vodstveni in strokovni delavci sicer zavedajo pomena večjezičnega izobraževanja in jezikovne integracije, vendar obstajajo precejšnje vrzeli pri usposabljanju in podpornih mehanizmih za učitelje. Čeprav šole na splošno podpirajo rabo več jezikov, v šolskem okolju primanjkuje medjezikovnega zavedanja in vidnega spodbujanja večjezičnosti. Ugotovitve študije kažejo, da je treba uvesti celostno standardizirano usposabljanje in podporo za učitelje, ki sta usmerjena v izboljšanje medjezikovnega zavedanja in povečanje inkluzivnih izobraževalnih praks, ki lahko izboljšajo proces vključevanja učencev priseljencev in obogatijo izobraževalno okolje za vse člane šolske skupnosti.

• Mikolič, Vesna in Košir, Diana. Sočasno poučevanje jezika in književnosti ob kanonski mladinski literaturi v drugem triletju osnovne šole. Jezik in slovstvo. ISSN 0021-6933. 2024, letn. 69, št. 3, str. 61–77. COBISS.SI-ID: 209208067.

V prispevku na primeru črtice Ivana Cankarja Pehar suhih hrušk v drugem triletju osnovne šole predstavljamo uporabo sočasnega poučevanja književnosti in jezika. Odmaknemo se od tradicionalnega pristopa, usmerjenega na avtorja in njegov psihološki odnos z materjo, in se usmerimo na literarno besedilo in njegovo recepcijo. Interpretacija dela je opravljena s hermenevtično metodo in analizo posameznih (jezikovnih, slogovnih, motivno-tematskih idr.) elementov in celote v družbeno-kulturnem kontekstu. Na ta način so učenci bolje motivirani tako za učenje književnosti kot jezika in sočasno razvijajo recepcijske, (meta)jezikovne zmožnosti, literarno zmožnost, komunikacijske veščine in kritično mišljenje.

• Devetak, Robert. “The cause of our poverty is colonia.”: the colonate sistem in the County of Gorizia and Gradisca during the Austro-Hungarian empire. Prispevki za novejšo zgodovino = Contributions to the contemporary history; Contributions á l’histoire contemporaine; Beiträge zur Zeitgeschichte. ISSN 0353-0329. 2024, letn. 64, št. 2, str. 48–68. COBISS.SI-ID: 210664195.

Prispevek obravnava kolonski sistem – posebno obliko zemljiške odvisnosti, ki se je ohranila še skoraj stoletje po odpravi fevdalnih razmerij leta 1848. Šlo je za civilnopravno razmerje, za katero je bilo značilno, da so večinoma revne kmečke družine, ki niso imele v lasti nepremičnin, na podlagi pogodbe najele zemljišče, hišo ali celotno kmetijo v zakup, najpogosteje od plemiških družin ali bogatih kmečkih veleposestnikov. Sistem je spominjal na tlačanskega in je med koloni prehajal iz roda v rod. Kolonske družine je potiskal na družbeni rob in v revščino. V okviru habsburške države je bil uveljavljen tudi na območju dežele Goriške in Gradiške, predvsem v zahodnih predelih, ki jih je poseljevalo večinoma furlansko prebivalstvo. V prispevku so predstavljene splošne značilnosti sistema na prehodu iz 19. v 20. stoletje in poskusi oblasti, da bi ga formalnopravno ukinile.

• Mikolič, Vesna. Intenziteta jezika v slovenščini in nekaterih drugih južnoslovanskih jezikih = Language intensity in some South Slavic languages. Slavistična revija: časopis za jezikoslovje in literarne vede; = journal for linguistics and literary studies. ISSN 0350-6894. 2025, letn. 73, št. 3, str. 499–521. COBISS.SI-ID: 264079363.

V prispevku nas zanimata naklonskost in intenziteta jezika v južnoslovanskih jezikih (slovenščini, bosanščini, hrvaščini, srbščini in črnogorščini). Raziskava na osnovi korpusnega pristopa izhaja iz teoretskih izhodišč pragmatike in medkulturne pragmatike. S pomočjo korpusov spletnih besedil omenjenih jezikov, zbranih v okviru središča znanja CLARIN za južnoslovanske jezike (CLASSLA), je bila opravljena primerjalna lingvistična analiza z namenom prepoznavanja jezikovnih sredstev in komunikacijskih vzorcev, povezanih z intenziteto jezika. Primerjalna študija je pokazala, da se v jezikih BHSČ krepilci uporabljajo pogosteje, šibilci pa redkeje kot v slovenščini, kar nakazuje visoko intenziteto spletnih besedil v teh jezikih. Kljub manjši splošni rabi krepilcev v slovenščini pa pogostost krepilcev v oglaševalskih in mnenjskih besedilih kaže, da je tudi za slovensko spletno komunikacijo značilna visoka intenziteta jezika.

• Košir, Diana in Erjavec, Tomaž. Korpusna analiza pripovednega sloga in jezikovne norme v starejši verski periodiki. Prispevki za novejšo zgodovino = Contributions to the contemporary history; Contributions á l’histoire contemporaine; Beiträge zur Zeitgeschichte. ISSN 0353-0329. 2025, letn. 65, št. 3, str. 67–84. COBISS.SI-ID: 262770691.

V prispevku je predstavljen postopek izdelave korpusa CVET, ki vsebuje besedila patra Hijacinta Repiča, objavljena v verski reviji Cvetje z vertov sv. Frančiška v obdobju 1881–1916. Korpus je uporabljen kot podlaga za jezikovno in stilistično analizo, opravljeno z orodjem noSketch Engine. Z analizo frekvenčnosti izbranih spremenljivk sta opisana besedišče patra Repiča in njegov pripovedni slog. Nazadnje je na primeru besed tipa bralec/bravec opazovan sinhrono-diahroni in normativni vidik starejšega slovenskega jezika besedil v korpusu.

• Devetak, Robert. »V tistem trenutku smo začutili, da smo si blizu in da smo porušili mejo«: stiki Osnovne šole Milojke Štrukelj s San Vendemianom v obdobju med šestdesetimi in osemdesetimi leti 20. stoletja. Razprave in gradivo = Treatises and documents: revija za narodnostna vprašanja; journal of ethnic studies. ISSN 0354-0286. 2025, letn. 94, str. 5–24. COBISS.SI-ID: 240949507.

Članek obravnava stike novogoriške Osnovne šole Milojke Štrukelj in nižje srednje šole v San Vendemianu oz. eno od oblik regionalnega sodelovanja med slovenskim in italijanskim prostorom. Šoli sta sodelovanje vzpostavili v šestdesetih letih 20. stoletja, v času blokovskih delitev in nedefinirane državne meje med Italijo in Jugoslavijo, v družbi na obeh straneh pa so še vedno odmevali dogodki, povezani s fašizmom in drugo svetovno vojno. Poudarek bo na dveh oblikah sodelovanja, in sicer na letovanjih in kulturni izmenjavi v letu 1972. Šoli sta s tem, ob podpori lokalnih, regionalnih in državnih političnih institucij, želeli med mladino vzpostaviti čezmejne odnose, ki bi temeljili na spoštovanju in preseganju predsodkov. Šlo je za ambiciozen projekt, ki se je vključeval v kulturno diplomacijo med obema državama. Prispevek bo na podlagi arhivskega in časopisnega gradiva osvetlil glavne vidike in vplive tovrstnih stikov, ki so zaznamovali več generacij slovenskih in italijanskih otrok.

• Rolih, Maša. Novi samostalniki in novi pomeni: semantična dinamika nestandardne spletne slovenščine v korpusu JANES v1.0 (družbena omrežja). Slavia Centralis. ISSN 1855-6302. 2026, letn. 19, št. 1, str. 132–152. COBISS.SI-ID: 284412419.

Prispevek obravnava rabo nestandardne leksike v sodobni spletni slovenščini na podlagi korpusa JANES v1.0 (Fišer, Erjavec, Ljubešić 2018). Osredotoča se na prepoznavanje in analizo samostalniških leksikalnih enot, ki niso vključene v splošne slovarje, ter na evidentiranje novih, kontekstualno pogojenih pomenov slovarsko že zabeleženih izrazov. Namen prispevka je oblikovanje
ustreznih slovarskih razlag izbrane nestandardne leksike ter razvoj in po potrebi dopolnitev tipologije kvalifikatorjev (Gliha Komac, Divjak Race 2022; Mikolič 2016) glede na slogovno, funkcijsko in pragmatično rabo, razvidno iz konkordančnih kontekstov. Posebna pozornost je namenjena vlogi diskurza in normativni zaznamovanosti izrazov. Prispevek hkrati opozarja na pomen arhiviranih korpusov, kot je JANES v1.0, v času vse bolj omejenega dostopa do uporabniških spletnih vsebin.

• Batič, Matic in Devetak, Robert. Nation-building in the borderlands: Slovene spatial politics in the County of Gorizia and Gradisca. Central European history [Elektronski vir]. ISSN 1569-1616. 2026. COBISS.SI-ID: 280413443.

Članek obravnava slovenizacijo javnega prostora v habsburških deželah Gorica in Gradiška od konca 19. stoletja do izbruha prve svetovne vojne. Podobno kot v drugih etnično mešanih regijah cesarstva je javni prostor postal sporno prizorišče, ki ga je zaznamoval vzpon nacionalizma, pri čemer so tekmujoče nacionalne skupine skušale svoje ideologije vtisniti v urbano krajino. Slovensko narodno gibanje si je prizadevalo uveljaviti svojo identiteto in politične težnje s simboličnimi prostorskimi posegi. Vendar pa je slovenska prostorska politika zaradi posebnih okoliščin slovenske skupnosti v tej regiji – za katero je bilo značilno pretežno podeželsko prebivalstvo in notranje razdeljenosti med liberalnimi in konservativnimi tokovi – kazala posebne značilnosti v primerjavi z drugimi nacionalno usmerjenimi prostorskimi strategijami. Članek sledi postopnemu uveljavljanju slovenske prisotnosti v lokalnem javnem prostoru, od prvega nacionalno navdihnjenega spomenika, postavljenega leta 1898, do izgradnje narodne dvorane v središču pokrajinskega glavnega mesta Gorice.