Evidenčna številka ARIS: MN-0026-1050
Trajanje projekta: 1. 10. 2024 – 30. 9. 2027
Skupna finančna vrednost iz sklada NOO: 167.790,00 EUR
Nosilec projekta: ZRS Koper, Inštitut za družboslovne študije
Projekt raziskuje afektivne in čustvene razsežnosti procesov oblikovanja azilnih politik z interdisciplinarnega vidika. Temelji na mikroantropološkem pristopu, ki vključuje oblikovalce politik iz Nemčije, Madžarske in Slovenije. Študija se osredotoča na čustva, povezana z delom, ter njihove osebne izkušnje v procesih oblikovanja azilnih politik, s posebnim poudarkom na določanju agende, pogajanjih in sprejemanju odločitev v povezavi na izzive na nacionalni, evropski in globalni ravni.
Znanstveno delo temeljnega raziskovalnega projekta »Oblikovanje azilnih politik: Afektivne in čustvene razsežnosti« (MN-0026-1050) v okviru Načrta za okrevanje in odpornost financira Evropska Unija – NextGenerationEU . Projekt je financiran v okviru ukrepa: Javni poziv za (so)financiranje projektov in programov za krepitev mednarodne mobilnosti slovenskih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter za spodbujanje mednarodne vpetosti slovenskih prijaviteljev, 3. razvojnega področja »Pametna, trajnostna in vključujoča rast« in komponente RRI – »Raziskave, razvoj in inovacije« ter Investicije C: »(So)financiranje projektov in programov za krepitev mobilnosti slovenskih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter za spodbujanje mednarodne mobilnosti slovenskih prijaviteljev«.


Projektna skupina
Vodja projekta:
Barbara Gornik je višja znanstvena sodelavka na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper (ZRS) in docentka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Trenutno je vodja raziskovalnega projekta Svoboda mnenja in izražanja skozi naracije izrednega stanja: antropološka študija slovenske (anti)demokratične zavesti v času epidemije Covid-19. Med njenimi pomembnejšimi akademskimi dosežki velja omeniti projekt Migrant Children and Communities in a Transforming Europe” (MiCREATE), ki je bil izbran za financiranje v okviru programa Obzorje 2020. Objavila je različna dela, ki se ukvarjajo z antropologijo človekovih pravic, mednarodno zaščito, begunci, priseljenimi otroki, mednarodnim pravom človekovih pravic in izbrisanimi prebivalci Slovenije.
Članice in člani projektne skupine iz partnerskih ustanov:
Andrew Geddes, Migration Policy Center European University Institute
Andrew Geddes je direktor Centra za migracijske politike (Migration Policy Centre) in nosilec katedre za študije migracij. Preden se je pridružil Evropskemu univerzitetnemu inštitutu (EUI), je bil profesor političnih ved na Univerzi v Sheffieldu in profesor političnih ved na Univerzi v Liverpoolu v Združenem kraljestvu. Je vodilni strokovnjak za mednarodno upravljanje migracij in evropsko politiko ter avtor več kot 200 knjig, člankov, poročil in poglavij v knjigah. Večkrat je nastopil v mednarodnih medijih in bil svetovalec mednarodnim organizacijam, vključno z Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in številnimi drugimi.
Raziskovalne aktivnosti:
Z uporabo selektivnega heterogenega vzorčenja bo v raziskavo vključenih 30–35 politikov iz Nemčije, Slovenije in Madžarske. Za pridobivanje podatkov o tem, kako posamezniki doživljajo procese oblikovanja politik in oblikujejo stališča o azilnih vprašanjih, bo uporabljen epizodni narativni intervju, strukturiran okoli treh glavnih tem:
1) odzivi nacionalnih azilnih politik na prihode Sirijskih in Ukrajinskih beguncev leta 2015 in 2022
2) razvoj reform azilne politike na ravni EU, vključno z razvojem politik, povezanih s Paktom o migracijah in azilu. 3) globalne prioritete azilnih politik, vključno s preselitvijo, humanitarnimi sprejemi in drugimi podobnimi programi.
Namen in pomen projekta:
Čustva so tradicionalno zasedala obrobno mesto v analitičnih pristopih raziskovanja oblikovanja azilnih politik. Družboslovci oblikovalce azilnih politik navadno dojemajo kot racionalne in instrumentalne odločevalce, pri čemer pogosto spregledajo čustvene aspekte, ki prevevajo politično življenje. Ta projekt si prizadeva obrniti ta trend z vključitvijo čustev v preučevanje procesov oblikovanja azilnih politik. Projekt si prizadeva doseči več ključnih ciljev. Prvi cilj je konceptualno združiti afekt in čustva z raziskavami na področju oblikovanja azilnih politik, kar bo omogočilo globlje razumevanje teh dimenzij v političnih procesih. S tem bo projekt prispeval k novim spoznanjem o afektivnih stanjih in čustvenih razsežnostih, ki vplivajo na oblikovalce politik in njihove odločitve v azilnem sektorju.
Drug cilj je razviti metodološke vpoglede, ki bodo raziskovalcem omogočili boljše razumevanje in analizo čustvenih vidikov v procesu oblikovanja politik. Ti vpogledi bodo podali dodatne usmeritve za bodoče raziskave na tem področju. Na ta način bo projekt omogočil nova spoznanja, ki so ključna za razumevanje odziva EU na sodobne migracije. Študija je aktualna, saj ne bo le zbirala novih empiričnih podatkov tekom implementacije azilne reforme v EU, temveč bo tudi razkrila doslej prezrte dimenzije nacionalnih in evropskih odzivov na enega najpomembnejših in ključnih izzivov našega časa.
Izvedba:
Projekt bo pridobil nova spoznanja o procesih oblikovanja azilnih politik na naslednje načine:
1) z obravnavanjem oblikovalcev azilnih politik kot čustvenih bitij in prepoznavanjem oblikovanja politik kot (integralno) čustvenega procesa;
2) z analizo vznika afekta in čustev skozi proces oblikovanja politik ter prepletanja le-teh s strukturami, vrednotami in identitetami;
3) z raziskovanjem čustvenega okvira, v katerem se obravnavajo vprašanja, povezana z azilom in migracijami.
