sl
Italiano
English
Ko govorimo o zdravljenju raka, najprej pomislimo na kirurgijo, kemoterapijo, obsevanje, tarčna zdravila in imunoterapijo. Vse več raziskav pa kaže, da bi morala imeti pomembnejše mesto tudi strokovno načrtovana telesna vadba, povezana z ustrezno klinično prehrano. Ne kot splošen nasvet, naj se bolnik »več giblje«, temveč kot individualno prilagojen del podporne obravnave, ki upošteva diagnozo, fazo bolezni, vrsto zdravljenja, telesno zmogljivost in morebitne neželene učinke.
Razvoj imunoterapije je v zadnjem desetletju pomembno izboljšal možnosti zdravljenja nekaterih rakov. Maligni melanom je bil prvi solidni tumor, pri katerem so se zaviralci imunskih kontrolnih točk uveljavili kot zdravljenje prvega izbora. Preživetje se je občutno podaljšalo, vendar odziv na zdravljenje med bolniki še vedno ni enak. Nekateri se spoprijemajo z vnetnimi zapleti, kronično utrujenostjo, izgubo mišične mase, slabšo telesno zmogljivostjo in prehransko ogroženostjo. Ti dejavniki lahko zmanjšujejo kakovost življenja in otežujejo nadaljevanje terapije.
Novejše raziskave vse bolj opozarjajo na pomen skeletnih mišic za potek in izide zdravljenja. Mišice niso pomembne le za gibanje, temveč so presnovno tkivo, povezano z imunskim odzivom, vnetjem in prenašanjem zdravljenja. Nizka mišična masa oziroma njeno izgubljanje (sarkopenija) in kopičenje maščobe v mišicah so pri različnih vrstah raka povezani s slabšo prognozo in manj ugodnimi izidi imunoterapije.
Kaj bodo spremljali v novi raziskavi
V projektni raziskavi, pri kateri sodelujejo prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek in njena skupina z Inštituta za onkologijo Ljubljana, skupaj z Inštitutom za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper, bodo pri bolnikih z malignim melanomom, ki začenjajo dopolnilno imunoterapijo, primerjali običajno obravnavo s šestmesečnim programom vaj za krepitev mišic in prehranske podpore. Z magnetnoresonančnim slikanjem in drugimi meritvami bodo spremljali telesno sestavo, mišično zmogljivost, presnovo, prehranski status in vnetne označevalce. Ugotavljali bodo tudi, kako program vpliva na utrujenost, psihično počutje, kakovost življenja in prenašanje imunoterapije.
Tak pristop spada na področje precizne vadbene onkologije. Njeno izhodišče je preprosto: enoten program ni primeren za vse. Bolnik z izrazito utrujenostjo in izgubo mišične mase potrebuje drugačno obremenitev kot telesno dejaven človek, ki je sicer prestal zdravljenje. Vadbo je treba odmerjati glede na vrsto, intenzivnost, pogostost in trajanje ter jo prilagajati odzivu posameznika. Za varno izvajanje so potrebni usposobljeni kineziologi, fizioterapevti, zdravniki in strokovnjaki klinične prehrane.
Nemški model in slovenski izzivi
Da je mogoče takšno vadbo vključiti v redno zdravstveno obravnavo, kaže nemška izkušnja. Na Univerzitetni kliniki v Kölnu so že leta 2012 vzpostavili model onkološke vadbene terapije (OTT), ki bolnikom med aktivnim zdravljenjem zagotavlja na dokazih temelječo, strokovno vodeno vadbo. Sistem vključuje standarde kakovosti, izobraževanje izvajalcev in pogodbe z zdravstvenimi zavarovalnicami, ki omogočajo povračilo stroškov. Danes se izvaja v več kot 300 klinikah in zasebnih praksah v Nemčiji ter tudi v Avstriji in Švici. Poleg tega obvezno zdravstveno zavarovanje krije velik del stroškov rehabilitacije z vadbo, zaradi česar je dostopna in je postala standardni del zdravstvene oskrbe ter zdravljenja rakavih bolnikov.
Slovenske raziskave so že pokazale koristi celostne rehabilitacije, saj so se pacientke, ki so se po diagnozi in zdravljenju raka dojke udeležile rehabilitacije s telovadbo, imele precej manj stranskih učinkov zdravljenja in so se v primerjavi s kontrolno skupino precej prej vrnile na delo.
Slovenija ima kakovostno in dostopno onkološko zdravljenje ter razvito klinično prehrano, vendar strokovno vodena vadba še ni sistemsko vključena v bolnišnično obravnavo vseh, ki bi jo potrebovali. Ovire niso zgolj prostorske in finančne. Obstoječi univerzitetni programi kineziologije, fizioterapije in sorodnih področij pogosto ne vključujejo dovolj znanja o posebnostih onkoloških diagnoz, neželenih učinkih zdravljenja in prilagajanju vadbe bolnikom z več sočasnimi težavami.
Potrebni so specializirano izobraževanje, jasni strokovni standardi, digitalno spremljanje izidov in sodelovanje med oddelki. Vadbeni prostor v bolnišnici bi zmanjšal tudi praktične ovire, saj bolnikom ne bi bilo treba iskati zunanjih izvajalcev ali obiskovati dodatne lokacije.
Podporna oskrba naj bo dostopna vsem
Vprašanje ni več, ali je gibanje za bolnike z rakom koristno. Ključno je, kako ga iz splošnega priporočila spremeniti v varno, merljivo in dostopno zdravstveno storitev. Kombinacija vadbe in klinične prehrane lahko pomaga ohranjati mišice, zmanjševati utrujenost, izboljševati telesno zmogljivost ter bolniku omogoči, da zdravljenje lažje prestane. Pri nekaterih diagnozah se že kaže tudi povezava z boljšimi dolgoročnimi izidi, vendar bodo za posamezne vrste raka potrebne dodatne kakovostne raziskave.
Kot vodja projekta s področja precizne vadbene onkologije sodelujem pri bilateralnem projektu med ZRS Koper in Univerzitetno kliniko Köln, kar je obenem priložnost, da se znanstvena spoznanja prenesejo v slovensko prakso. Če bodo bolnišnice, izobraževalne ustanove, država in zdravstvena zavarovalnica prepoznale klinične in ekonomske koristi zgodnje podporne obravnave, bi lahko strokovno vodena vadba ob klinični prehrani postala standard, ne privilegij redkih bolnikov. V času, ko število ljudi z rakom in preživelih narašča, kakovosti zdravljenja ne bomo merili le v letih preživetja, temveč tudi po tem, kako kakovostno, samostojno in dejavno bolnik živi.
FOTO: verbaska/Shutterstock
Prispevek je nastal v okviru projekta Učinki randomiziranih kontroliranih vadbenih in prehranskih intervencij na mišično maso, volumen, maščobno infiltracijo in klinične rezultate pri bolnikih z malignim melanomom (J7-70257), ki ga na Znanstveno-raziskovalnem središču (ZRS) Koper vodi dr. Damir Zubac. Projekt financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).
- Vir: Delo
- avtor prispevka: dr. Damir Zubac, Inštitut za kineziološke raziskave ZRS Koper
- Datum objave: 22. september 2026
- Naziv izdajatelja: Delo mediji d.o.o.