sl
Italiano
English
V soboto, 19. oktobra 2024, se je v Centru humanističnih znanosti (ZRS) Koper zaključilo tridnevno letno srečanje slovenskih sociologov in sociologinj, ki jih združuje Slovensko sociološko društvo, največje in najstarejše sociološko strokovno združenje v Sloveniji, ki deluje v tesnem sodelovanju z osrednjimi slovenskimi akademskimi institucijami in srednjimi šolami. Društvo bo naslednje leto praznovalo svojo 60. letnico obstoja.
Letošnje sociološko srečanje pod naslovom Populizem in nezaupanje v znanost je Slovensko sociološko društvo organiziralo v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim središčem (ZRS) Koper.
V okviru letošnje osrednje teme srečanja – Populizem in nezaupanje v znanost, so udeleženke in udeleženci naslovili ključna družbena vprašanja, kot so socialna in ekonomska neenakost, vloga medijev in digitalnih tehnologij pri širjenju populističnih diskurzov ter posledice za družbeno kohezijo in polarizacijo.
Na dogodku, ki je potekal med 17. in 19. oktobrom, je bilo predstavljenih več kot 60 prispevkov. Poleg tega se je odvilo 6 okroglih miz. Plenarno predavanje je izvedla osrednja gostja srečanja, prof. dr. Ruth Wodak, priznana strokovnjakinja za diskurzivne študije z Univerze na Dunaju in Univerze Lancaster, ki jo splošna javnost pozna po njenih odmevnih razpravah o radikalni desnici in politikah strahu v Evropi.
Prof. dr. Ruth Wodak in predsednik Slovenskega sociološkega društva Prof. dr. Samo Kuhar v Pokrajinskem muzeju Koper
Zbornik vseh povzetkov je na voljo TUKAJ.
Predsednik Slovenskega sociološkega društva, prof. dr. Roman Kuhar, je ob letošnjem srečanju poudaril: »Nezaupanje v znanost ni nov pojav, vendar pa je v kombinaciji s populizmom v času, ki ga opredeljujejo tako imenovane »polikrize« – neprestani prehodi iz ene krize v novo krizo – to nezaupanje pridobilo nove razsežnosti. Skepticizem do znanstvenih dognanj, ki jih populistični govori prikazujejo kot nekaj, kar proizvajajo znanstvenice in znanstveniki v svojih slonokoščenih stolpih, domnevno v nasprotju z interesi »običajnih ljudi«, podžiga nezaupanje v znanstveno skupnost, spodbuja širjenje teorij zarote, spodjeda pogoje za razpravo v javni sferi in nenazadnje ovira politične odločitve, ki bi morale temeljiti na argumentirani razpravi, verodostojnih dokazih in strokovnem znanju. To seveda ne pomeni, da mora biti znanost nedotakljiva in da ne sme biti predmet kritične refleksije. A če se politične odločitve zanašajo bolj na populistično retoriko kot na strokovna dognanja, je s tem ogrožena javna sfera, posledično pa tudi učinkovito reševanje kompleksnih družbenih izzivov, vključno z vprašanji javnega zdravja, podnebnih sprememb, družbenega vključevanja manjšin in podobno.«
Kot vsako leto, so tudi letos na sociološkem srečanju slavnostno podelili nagrade društva, s katerimi so obeležili izjemne dosežke in prispevke na področju sociologije.
Letošnji nagrajenci so:
- dr. Majda Pahor je za dolgoletno uspešno pedagoško, raziskovalno in strokovno delo prejela najvišje priznanje društva tj. naziv častne članice;
- dr. Majda Hrženjak je prejela priznanje za znanstveno delo za poglavje Trapped in the Institution: Governing the Covid-19 Epidemic in Slovenian Eldercare Homes from the Perspective of Care Micro-Mobilities;
- Inštitut 8. marec je prejel nagrado za strokovno delo za kampanjo My voice, my choice;
- Kristina Božič je prejela priznanje za kritično uveljavljanje sociologije v medijih, Vinko Möderndorfer pa je prejel priznanje za roman Druga preteklost;
- Barbara Zagorc in Monika Lamot sta prejeli priznanji Sociološki up za perspektivno delovanje na področju sociologije;
- dr. Tanja Oblak Črnič in dr. Natalija Majsova sta prejeli posebno nagrado za uredniško delo pri reviji Družboslovne razprave;
- Klara Klinc (I. gimnazija v Celju, mentorica Nina Trojner), Saša Štajner (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, mentor Jernej Jakelj) in Zoja Ivančič (II. gimnazija Maribor, mentorica Barbara Bedenik) so prejeli plakete za najboljše sociološke eseje.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!