Skupina uglednih znanstvenikov je poslala pismo državam pogodbenicam in predsednikom Konferenc pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP16, CBD) ter Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP29, UNFCCC), v katerem jih pozivajo k sprožitvi postopkov za oblikovanje prepotrebnega okvira skupne politike med obema konvencijama.
Med podpisniki pisma, naslovljenega na države pogodbenice in predsedujoče konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD, COP16) in Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC, COP29), je tudi dr. Jerneja Penca, predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije ZRS Koper. V pismu ugledni znanstveniki pozivajo k večji integraciji agend o biotski raznovrstnosti in podnebnih spremembah ter poudarjajo, da bi to morala postati prednostna naloga na prihajajočih konferencah pogodbenic in v prihodnjih letih.
Poziv je podpisalo več kot 140 znanstvenikov iz skoraj 50 držav, ki imajo strokovno znanje in izkušnje na področju podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti. Med podpisniki so nekdanji predsedujoči UNFCCC COP, avtorji v Medvladnem odboru za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES) ter Medvladnem odboru za podnebne spremembe (IPCC), člani multidisciplinarnega strokovnega odbora IPBES, pa tudi številni avtorji poročila o biotski raznovrstnosti in podnebnih spremembah iz skupne delavnice IPBES-IPCC iz leta 2021.
V pismu je navedeno, da trenutno pomanjkanje skladnega in celovitega okvira skupne politike med UNFCCC in CBD povzroča vrzeli pri izvajanju Kunming-Montrealskega globalnega okvira za biotsko raznovrstnost in Pariškega sporazuma. Problem je, da noben od načrtov ne uspe rešiti vseh težav, rešitve, razvite za eno krizo, pa lahko nehote poslabšajo drugo.
Podpisniki verjamejo, da bi skupni delovni program med CBD in UNFCCC, organiziran na pregleden in vključujoč način, lahko:
- nadziral usklajevanje nacionalnih strategij in akcijskih načrtov za biotsko raznovrstnost, nacionalno določenih prispevkov in nacionalnih načrtov prilagajanja za doseganje skupnih ciljev;
- služil kot središče za razvoj in krepitev metod za spremljanje in pregled napredka pri medsebojno odvisnih ciljih Kunming-Montrealskega okvira in Pariškega sporazuma;
- opredelil podnebne ukrepe, ki škodijo biotski raznovrstnosti, ter jih preoblikoval ali ustavil, dokler se ne zagotovi izpolnitev skupnih ciljev konvencij;
- organiziral strokovni dialog med različnimi strokovnjaki in nosilci tradicionalnih znanj;
- povečal prepoznavnost usklajenega dela ter spodbudil priznanje prizadevanj držav, lokalnih oblasti, nedržavnih akterjev ter domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti za pospešitev prednostnih nalog programa.
Pismo lahko v celoti preberete TUKAJ.