Petnajsta izvedba dogodka Znanje za zdravje posvečena zdravemu staranju

Kako podaljšati ne le življenjsko dobo, temveč predvsem leta, ki jih preživimo zdravi, dejavni in samostojni? Temu vprašanju je bil posvečen letošnji dogodek Znanje za zdravje, ki je včeraj, 1. oktobra 2026, ob mednarodnem dnevu starejših potekal v Centru humanističnih znanosti Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper. Že petnajsta izvedba dogodka, ki ga ZRS Koper pripravlja v sodelovanju s Splošno bolnišnico Izola, je povezala brezplačne meritve dejavnikov zdravja in strokovno razpravo o dolgoživosti. Strokovnjaki so osvetlili pomen mišičnega, kognitivnega in srčno-žilnega zdravja ter vlogo družbe pri zagotavljanju pogojev za zdravo staranje.

Letošnji dogodek je imel tudi mednarodno razsežnost, saj se je ob mednarodnem dnevu starejših pridružil pobudi Evropskega združenja zaslužnih profesorjev (EAPE), v okviru katere so sočasno v Sarajevu, Košicah, Frascinetu, Neaplju, Messini in Kopru potekali dogodki in strokovne razprave, posvečeni zdravemu življenju in dolgoživosti.

Popoldne je bilo namenjeno praktičnim meritvam dejavnikov zdravja. Udeleženci so lahko preverili ravnotežje, silo stiska pesti, gibljivost zadnjih stegenskih mišic ter moč spodnjih okončin s preizkusom vstajanja s stola. Meritve so omogočile vpogled v telesno pripravljenost in nekatere pomembne kazalnike funkcionalnih sposobnosti, ki vplivajo na kakovost življenja in ohranjanje samostojnosti v starosti.

Večerni del dogodka z naslovom Bomo živeli dlje ali se bomo le dalj časa starali? sta povezovala idejna pobudnika srečanja, direktor ZRS Koper prof. dr. Rado Pišot in doc. dr. Mladen Gasparini, dr. med., iz Splošne bolnišnice Izola. Uvodoma je udeležence nagovoril tudi zaslužni prof. Giancarlo Bracale, predsednik Evropskega združenja zaslužnih profesorjev. Sledile so predstavitve štirih strokovnjakov, ki so zdravo dolgoživost osvetlili z različnih, medsebojno povezanih vidikov.

Zaslužna prof. dr. Lucija Čok iz Laboratorija za jezikovne in družbene inovacije ZRS Koper je predstavila učenje novih jezikov kot obliko kognitivnega treninga v poznejšem življenjskem obdobju. Pojasnila je, kako lahko večjezičnost in učenje novih jezikov prispevata h kognitivni rezervi ter ohranjanju miselnih sposobnosti. Predstavila je tudi načrtovani raziskovalni program, v okviru katerega bodo spomladi 2027 izvedli tečaj francoščine, zasnovan kot kombinacija jezikovnega učenja, miselnega treninga, gibanja in druženja.

Prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opozorila, da zdravo staranje ni zgolj odgovornost posameznika, temveč celotne družbe. Ob demografskih spremembah je izpostavila pomen preventivnih ukrepov, podpornih življenjskih okolij in medgeneracijske solidarnosti. Posebno pozornost je namenila starizmu oziroma starostnim stereotipom in diskriminaciji, ki lahko negativno vplivajo na zdravje, družbeno vključenost in kakovost življenja starejših.

Prof. dr. Boštjan Šimunič z Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper je poudaril, da so skeletne mišice ključne za zdravo dolgoživost. Opozoril je, da mišice ne omogočajo zgolj gibanja, temveč imajo pomembno vlogo tudi pri uravnavanju presnove in ohranjanju telesne funkcionalnosti. Predstavil je raziskave, ki kažejo, da je mišična moč pomemben kazalnik funkcionalnih sposobnosti, ter poudaril pomen vadbe proti uporu. Pri skrbi za zdravo staranje namreč ni pomembno ohranjati le mišične mase, temveč predvsem njeno funkcijo.

Tinkara Ravnikar, dr. med., iz Splošne bolnišnice Izola je predstavila pomen srčno-žilnega zdravja za dolgoživost. Pojasnila je, da se ateroskleroza razvija desetletja in da lahko na številne dejavnike tveganja vplivamo s pravočasnimi spremembami življenjskega sloga. Predstavila je osem ključnih področij skrbi za srce in ožilje, med katerimi so zdrava prehrana, redna telesna dejavnost, kakovosten spanec, opustitev kajenja ter spremljanje krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja.

Predstavitvam je sledila razprava o tem, kako povezati individualno skrb za zdravje s sistemskimi ukrepi in oblikovanjem okolja, ki omogoča kakovostno staranje.

Petnajsta izvedba dogodka Znanje za zdravje je ponovno poudarila pomen povezovanja znanosti, medicine in širše javnosti. Osrednje sporočilo letošnjega srečanja je bilo, da dolgoživosti ne smemo meriti zgolj s številom preživetih let, temveč predvsem z leti, ki jih preživimo zdravi, samostojni in dejavno vključeni v družbo.

Dogodek, ki ga organizirata ZRS Koper in Splošna bolnišnica Izola, je tudi letos podprla Mestna občina Koper.