Izr. prof. dr. Borut Klabjan je vodja pridobljenega ERC Advanced grant projekta, edinega, ki so ga slovenski znanstveniki uspeli pridobiti s področja humanistike in družboslovja v višini 2,5 mil evrov
Evropska komisija je danes objavila rezultate razpisa Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) 2021 za uveljavljene raziskovalce (ERC Advanced Grant 2021). Med 1735 prijavami z vsega sveta so po zahtevnem ocenjevalnem postopku izbrali za financiranje 253 projektov. Za izjemen uspeh lahko tokrat čestitamo kar trem raziskovalcem v Sloveniji, med njimi tudi izr. prof. dr. Borutu Klabjanu z Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper.
Izr. prof. dr. Borut Klabjan je projekt OPEN BORDERS – »Cold War Europe Beyond Borders: A Transnational History of Cross Border Practices in the Alps-Adriatic area from World War II to the present« prijavil na ERC panel za zgodovino (SH6), kjer so izmed 85 prijavami izbrali za financiranje le 13 projektov. Veseli smo, da se z Znanstveno-raziskovalnim središčem (ZRS) Koper širi krog javnih gostiteljskih ustanov za ERC projekte v Sloveniji tudi na Primorsko.
Projekti ERC so izrednega pomena ne le za dobitnike in dobitnice, saj jim omogočajo kreativno svobodo in večletno finančno neodvisnost pri izvajanju svojih raziskav, ampak pomembno vplivajo in spodbujajo tudi razvoj mlajših raziskovalnih sodelavcev. Ravno tako je pridobitev ERC projekta izjemnega pomena za mednarodno prepoznavnost raziskovalne odličnosti same ustanove gostiteljice ERC projekta, v tem primeru ZRS Koper.
»Izredna rast znanstveno-raziskovalne odličnosti ZRS Koper, sledeč znanstveni produkciji, številnim mednarodno odmevnim objavam in uspehu pri pridobivanju mednarodnih raziskovalnih projektov v zadnjih letih, je s pridobljenim ERC projektom posebej potrjena in nagrajena. Kot prvi in edini javni raziskovalni zavod izven Ljubljane smo uspeli pridobiti ERC projekt kar daje ZRS Koper še dodatno potrditev v nacionalnem in mednarodnem raziskovalnem prostoru. Ob tej priliki želim čestitati vsem sodelavkam in sodelavcem Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper, še posebej pa izr. prof. dr. Borutu Klabjanu in njegovi skupini raziskovalcev za izjemen raziskovalni dosežek, ki nadgrajuje njihovo že tako uspešno dosedanje raziskovalno delo,« je povedal prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper.
»Najprej bi želel čestitati našemu članu Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper. Veseli in ponosni smo na dosežek dr. Boruta Klabjana, po drugi strani pa to razumemo tudi kot uspeh ZRS Koper in Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper, ki sta v zadnjih 20 letih ustvarila pogoje za tovrstno raziskovalno in mednarodno integrirano delovanje v okolju, kar omogoča tudi takšne najprestižnejše in raziskovalno najzahtevnejše projekte v evropskem merilu. Še enkrat čestitke za pridobljen projekt, prepričan sem, da to ni naš zadnji ERC projekt,« je izpostavil prof. dr. Egon Pelikan, predstojnik Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper.
»Veseli me, da bom lahko s svojim projektom pripomogel k poglabljanju in širjenju pestrejše podobe evropske preteklosti in spomnil domačo ter mednarodno javnost, da je obstajal čas in prostor, kot je bilo območje Alpe-Jadran v času hladne vojne, ko so države, družbe in posamezniki medsebojno uspeli sodelovati kljub različnim političnim, vojaškim, gospodarskim in družbenim modelom. S tem opozorilom vsebina Odprte meje presega zgolj okvir raziskovalnega projekta in ponuja alternativni model družbi zaprtosti, konfliktov in napetosti,« je ob prejemu ERC projekta dejal izr. prof. dr. Borut Klabjan. Kot dodaja je »zgodovina Evrope v času hladne vojne drugačna, če jo opazujemo z obmejnega prostora Alpe-Jadran, kot pa če nanjo gledamo z vrha berlinskega zidu. Prepletenost ljudi, prehodnost izkušenj in vsakodnevnih gospodarskih izmenjav, ki so kljub mednarodnemu političnemu nihanju zaznamovale obdobje po drugi svetovni vojni dalje, nam govorijo o povezanosti prostora preko državnih meja. Projekt »Odprte meje« (Open Borders) ima namen preučiti mnogotere oblike povezovanja, ki so zaznamovale vsakdan območja Alpe-Jadran. Na tak način želi opozoriti na potrebo po razumevanju preteklosti evropske celine, ki presega črno-bele razlage o dihotomski delitvi na Vzhod in Zahod ter ponuditi bolj razvejano sliko Evrope od konca druge svetovne vojne do danes.«