sl
Italiano
English
Na pobudo Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper je v Centru humanističnih znanosti ZRS Koper potekalo delovno srečanje in razprava o skupni viziji razvoja čezmejnega prostora Istre v luči povezovanja severnega Jadrana. Predstavniki raziskovalne sfere, lokalnih in čezmejnih organizacij ter gospodarstva so razpravljali o razvojnih priložnostih slovenskega in hrvaškega dela Istre ter možnostih za vzpostavitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) Istra, ki bi omogočilo trajnejše in učinkovitejše povezovanje obeh strani meje.
Čezmejna Istra predstavlja zgodovinsko, kulturno, gospodarsko in naravno povezan prostor, ki se sooča s številnimi skupnimi razvojnimi izzivi. Med njimi so zdravje in kakovost življenja, upravljanje vodnih virov, varstvo morja in obalnega prostora, trajnostna mobilnost, prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostno sredozemsko kmetijstvo, kulturna dediščina, trajnostni turizem, energetika ter krepitev inovacijskega in raziskovalnega prostora.
V uvodnem delu srečanja je Sandra Sodini, direktorica EZTS Euregio Senza Confini (Brez meja), predstavila izkušnje z delovanjem evropskih združenj za teritorialno sodelovanje, njihove organizacijske in upravljavske izzive ter priložnosti, ki jih takšne strukture ponujajo občinam, regijam in drugim razvojnim partnerjem. Pobudo za EZTS Istra je pozdravila z optimizmom. Takšno združenje vidi kot strukturo, ki povezuje ljudi, znanje, gospodarstvo in lokalne skupnosti ter omogoča dolgoročne razvojne programe na dogovorjenih prednostnih področjih. Prednosti delovanja v okviru evropskih združenj za teritorialno sodelovanje je ponazorila s konkretnimi primeri. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje omogoča povezovanje partnerjev z različnih strani državnih meja pri načrtovanju in izvajanju skupnih razvojnih projektov. Njegova dodana vrednost je predvsem v zagotavljanju trajnejšega institucionalnega okvira, ki lahko preseže časovno omejenost posameznih projektov in omogoči bolj usklajeno razvojno delovanje.
Osrednji del srečanja je predstavljal moderirani pogovor z naslovom Čezmejna Istra 2030+: od skupnih izzivov do skupne razvojne platforme, ki ga je vodil mag. Iztok Škerlič. V razpravi so sodelovali Sandra Sodini, direktorica EZTS Euregio Senza Confini, Vladimir Torbica, načelnik oddelka za kulturo in lokalno dediščino Istrske županije, prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper, mag. Borut Fakin, direktor podjetja Vinakoper in predsednik Primorske gospodarske zbornice in prof. dr. Roberto Biloslavo, podpredsednik Evro-sredozemske univerze (EMUNI) in predstojnik Inštituta za vedenjsko ekonomijo ZRS Koper. Sogovorniki so osvetlili različne vidike razvoja skupnega čezmejnega prostora – od institucionalnega povezovanja in kulturne identitete do prenosa znanja, vključevanja gospodarstva ter širšega povezovanja s sredozemskim prostorom.
Prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper, je izpostavil: »Evropska združenja za teritorialno sodelovanje delujejo in dajejo oprijemljive rezultate. To danes lepo ponazarjata primera EZTS Euregio Senza Confini in EZTS GO na Goriškem. Ta območja so si skupaj pridobila programe, sredstva in, kar je morda najpomembnejše, skupen glas v Evropi. Naša odgovornost je, da stvari premaknemo z mrtve točke in Istri zagotovimo konkurenčno prednost, ki ji po zgodovini, znanju in potencialu pripada.«
Dodal je še, da ima življenje v Istri osebno dodano vrednost, ki jo moramo znati prepoznati in valorizirati. Pogovor je po njegovih besedah pokazal, da imamo skupno zgodovino, skupno znanje in skupne izzive, zdaj potrebujemo še skupen korak naprej. Vsi deležniki bi morali čim prej sesti za isto mizo in prinesti pozitivne predloge in konkretne rešitve. “Ne smemo začeti z vprašanjem, kaj vse nas ovira, temveč z vprašanjem, zakaj EZTS Istra potrebujemo in kaj z njim pridobimo. Ko bomo imeli jasen odgovor na to, bomo tudi izzive znali odpraviti,« je dodal.
Vladimir Torbica, načelnik oddelka za kulturo in lokalno dediščino Istrske županije, pa je poudaril: »Z vidika Istrske županije nam je današnje srečanje prineslo nove informacije in ideje. V bližnji prihodnosti si bomo prizadevali za pristop k EZTS Euregio Senza Confini, če bo tako odločila Skupščina Istrske županije. Zelo smo zainteresirani tudi za sodelovanje z vsemi občinami slovenske Istre, saj verjamemo, da bi EZTS, ki bi povezoval celotno Istro, omogočil učinkovitejše reševanje skupnih izzivov.«
Posebna pozornost je bila namenjena tudi skupni kulturni dediščini in identiteti Istre kot temelju dolgoročnega sodelovanja. Razprava je odprla vprašanje, kako vzvode zdravja in zdravstvene storitve obravnavati skupaj, kako kulturne in zgodovinske povezave med prebivalci na obeh straneh meje nadgraditi v trajne razvojne programe. Srečanje je spodbudilo razmislek o širših mednarodnih partnerstvih in o tem, kako lahko čezmejna Istra s svojim znanjem in izkušnjami prispeva k reševanju skupnih izzivov severnega Jadrana in Sredozemlja.
Sogovorniki so se strinjali, da bi EZTS Istra olajšal komunikacijo med partnerji na obeh straneh meje in odprl nove poti sodelovanja. Ključni deležniki bi v skupni organizaciji lažje iskali rešitve za vprašanja, ki jih lokalno ne morejo rešiti. Izpostavljeno je bilo prometno vozlišče v slovenski Istri, ki ne hromi le slovenskega dela, temveč širši prostor Istre. Sogovorniki so se dotaknili tudi vprašanj merljivosti rezultatov, odpravljanje administrativnih ovir in možnosti za sodelovanje pri razvoju ter financiranju skupnih pobud.
