Vabilo na dogodek “Enotni v nezaupanju v slovenske institucije”

Prof. dr. Lenart Škof, predstojnik Inštituta za filozofske in religijske študije ZRS Koper in predsednik Akademije za demokracijo, bo sodeloval na dogodku Enotni v nezaupanju v slovenske institucije, kjer bo predstavil prispevek »Od kulture zaupanja do kulture demokracije«.

KDAJ: četrtek, 1. oktober 2026, ob 16:00
KJE: Kongresna dvorana Kristalne palače, Ameriška ulica 8, Ljubljana
KDO: dogodek organizira društvo Platforma sodelovanja v partnerstvu z Akademijo za demokracijo in Inštitutom Razvojnik

Slovenci zaupamo stroki, precej manj pa institucijam, ki odločajo

Zaupanje v institucije je temelj uspešne in odporne družbe. Ko ljudje verjamejo, da institucije delujejo in pravila veljajo enako za vse, je močnejše tudi zaupanje v državo in njeno sposobnost reševanja skupnih izzivov.Podatki za Slovenijo kažejo precej drugačno sliko: parlamentu zaupa 24 % ljudi, vladi 27 %, političnim strankam pa le 12 %. Hkrati je zaupanje v zdravstvo in učitelje pri 79 %, v znanstvenike pa pri 76 %. Slovenija je pri vseh merjenih institucijah pod povprečjem EU, pri pravosodju pa za evropskim povprečjem zaostaja za 19 odstotnih točk.

Slovenija je pri zaupanju v institucije v spodnji tretjini OECD

Slovenija je v spodnji tretjini držav OECD pri zaupanju v vseh merjenih institucijah. Še posebej izstopa lokalna samouprava, ki ji zaupa le 26 % prebivalcev – po tem kazalniku je Slovenija zadnja med anketiranimi članicami OECD. Nizko zaupanje pa ne pomeni politične apatije. Slovenci politike naslavljamo trikrat pogosteje od povprečja OECD in dvakrat pogosteje glasujemo na referendumih. Problem je zato lahko tudi v občutku, da institucije na pričakovanja in zahteve ljudi ne odgovarjajo učinkovito.

Zaupanje v pravosodje je tesno povezano s konkurenčnostjo države

Med državami EU je zaupanje v pravosodje najmočneje povezano s konkurenčnostjo države: korelacija med zaupanjem v pravosodje in uvrstitvijo na lestvici IMD znaša −0,85. Slovenija je pri zaupanju v pravosodje na 39 % in na 49. mestu med 70 gospodarstvi, Danska pa pri 90 % in na 6. mestu konkurenčnosti. Težave ni mogoče preprosto pripisati pomanjkanju sposobnih ljudi. Slovenija je pri izobraževanju na 31. mestu med 70 gospodarstvi, pri jezikovnih znanjih na 8. in pri pismenosti na 1. mestu. Pri institucionalnih kazalnikih pa je bistveno nižje.

Kako ponovno zgraditi zaupanje?

Dogodek bo zato namenjen razpravi o tem, zakaj je zaupanje v slovenske institucije tako nizko, kaj to pomeni za uspešnost države, kaj za življenjski standard posameznika in kaj lahko institucije naredijo, da svojo verodostojnost okrepijo.

Program: vabilo_1.11.2026.docx