sl
Italiano
English
S slavnostnim odprtjem v Pretorski palači v Kopru se je 13. julija 2026 začela 33. poletna šola slovenskega jezika Halo, tukaj slovenski Mediteran!. Do 22. julija bo v Kopru gostila 50 udeležencev iz 16 držav, ki jih povezujejo zanimanje za slovenski jezik, želja po boljšem vključevanju v slovensko okolje ter spoznavanje kulture in načina življenja v Sloveniji.
Dekan UP Fakultete za humanistične študije prof. dr. Aleksander Panjek je v nagovoru izpostavil jezik kot enega ključnih nosilcev kulture in spomina preteklih generacij. Posebej je poudaril večjezično in večkulturno izkušnjo Istre ter pomen poznavanja in razumevanja različnih jezikov za boljše medsebojno sporazumevanje.
O mednarodni usmerjenosti Univerze na Primorskem je spregovoril pomočnik rektorice Aleš Oven. Na univerzi študira skoraj 1.500 mednarodnih študentov, iz tujine pa prihaja tudi približno sto raziskovalcev. Za nekatere med njimi je bila prav poletna šola prvi stik z Univerzo na Primorskem in okoljem, v katerem so pozneje nadaljevali študijsko ali raziskovalno pot.
Namestnik direktorja ZRS Koper dr. Tilen Glavina je poudaril, da ZRS Koper pri pripravi poletnih tečajev sodeluje že od njihovega začetka ter z veseljem podpira učenje slovenskega jezika in spoznavanje slovenske kulture. Takšno povezovanje je po njegovih besedah tesno povezano tudi z duhom sredozemskega prostora, ki ga že od nekdaj zaznamujejo srečevanja jezikov, kultur in ljudi.
Pobudnica tečajev in predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper dr. Vesna Mikolič se je ozrla na spremembe v načinih sporazumevanja od prve izvedbe poletne šole do danes. Ob vse večji vlogi sodobnih tehnologij je izpostavila pomen neposredne človeške komunikacije, saj prav ta gradi odnose, občutek pripadnosti in identiteto. Podčrtala je, da postaja znanje jezikov pomembnejše kot kadar koli prej – ne zato, ker stroji jezikov ne bi obvladali, ampak zato, ker lahko samo človek jeziku vdihne pomen, občutke, humor, spoštovanje, empatijo in medsebojno zaupanje.
Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je poudarila, da učenje slovenščine ne pomeni le pridobivanja jezikovnega znanja, temveč odpira tudi vrata v slovensko literaturo, kulturo, vsakdanje življenje in način razmišljanja. Poletna šola je po njenih besedah dragocena predvsem zato, ker jezik v njej zaživi tudi zunaj učilnic, skozi druženje, pogovore in skupna doživetja. Ob tem je izrazila podporo projektom, ki razvijajo nove načine učenja in širjenja slovenskega jezika.
Vodja Centra za slovenski jezik in kulturo UP FHŠ dr. Klara Šumenjak je ob odprtju posebej poudarila delo številnih sodelavcev, ki poletno šolo pripravljajo skozi vse leto. Kot je dejala, lahko umetna inteligenca številne postopke olajša in pospeši, ne more pa nadomestiti ljudi, njihovega znanja, ustvarjalnosti in osebnega stika.
Udeležencem je predstavila tudi učna gradiva, ki jih bodo spremljala pri letošnjem učenju slovenščine. Poleg učbenikov, ki so bili posebej za potrebe poletne šole pripravljeni na Centru za slovenski jezik in kulturo UP FHŠ, sta letošnja novost dva slovnična priročnika s preglednimi tabelami. Nova priročnika bosta tečajnikom v dodatno pomoč pri razumevanju, utrjevanju in praktični uporabi slovničnih pravil.
Vir: UP FHŠ
Udeleženci, ki prihajajo iz Italije, Avstrije, Madžarske, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Češke, Nemčije, Romunije, Severne Makedonije, Belorusije, Rusije, Združenih držav Amerike, Brazilije, Argentine in Avstralije, so v Koper prišli z različnimi motivi, skupna pa jim je želja po boljšem poznavanju slovenskega jezika in okolja.
Dvajsetletna Lana Stojkovski iz Srbije se je tečaja udeležila po priporočilu svojega učitelja slovenščine. Slovenščino se želi naučiti predvsem zato, ker si želi v prihodnosti tu nadaljevati svojo študijsko pot.
Nemška zakonca Christian in Aurelia Heilwagen rada potujeta in odkrivata nove kraje, prav želja po spoznavanju sveta pa ju je pripeljala v Koper. Učenje slovenščine razumeta kot priložnost za globlje spoznavanje slovenske kulture in okolja. Ker razmišljata o stalni selitvi v Slovenijo, poletno šolo slovenščine vidita kot odskočno desko k življenju v novi skupnosti.
Isobel Keen in George Savvoudis, mlad par iz Avstralije, pa v Kopru živita že poldrugo leto. Poleg študija in dela želita izboljšati svoje znanje slovenščine, saj ga razumeta kot pomemben pogoj za vključitev v lokalno okolje in vzpostavljanje pristnejših stikov z ljudmi.
Tečajniki bodo v prihodnjih dneh slovenščino spoznavali na dopoldanskih lektoratih, znanje jezika in poznavanje Slovenije pa dopolnjevali na ustvarjalnih in družabnih delavnicah ter ekskurziji na Kras. Koper bo tako do 22. julija znova prostor povezovanja različnih kulturno-jezikovnih svetov, rdeča nit pa bo želja po učenju, sporazumevanju in boljšem razumevanju slovenskega mediteranskega prostora.
Poletno šolo slovenskega jezika organizira Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim središčem (ZRS) Koper, ob finančni podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpori Mestne občine Koper (MOK).
