Old Age between Personal Experience and Social Representation: From Enlightenment Thought to Modern Attitudes

Opis

OLD AGE BETWEEN PERSONAL EXPERIENCE AND SOCIAL REPRESENTATION: From Enlightenment Thought to Modern Attitudes

Edited by / Uredili: Dragica Čeč, Urška Bratož

Vprašanja starosti in starostnikov v preteklosti, ki jih izpostavlja znanstvena monografija, so bila v slovenskem zgodovinopisju dolgo marginalizirana. Monografija predstavlja novost tako glede vsebine, kakor tudi glede interdisciplinarnosti, saj presega sama zgodovinska dejstva, ki jim s pritegnitvijo družboslovnih in kulturoloških pogledov daje novo dimenzijo. Delo razkriva sveže poglede na večplasten pojav staranja in na soočanje z njim v različnih okoljih in družbenih sredinah v preteklosti.

Iz recenzije prof. dr. Darje Mihelič

Znanstvena monografija naslavlja zelo aktualno kulturno in družbeno problematiko, ki je v slovenskem raziskovalnem in akademskem prostoru še vedno marginalizirana. Z interdisciplinarno metodologijo nove kulturne zgodovine je v monografiji starost skozi reprezentacije in individualne izkušnje obravnavana kot kulturni konstrukt, kar kaže na njen izredni pomen ne samo za slovenski prostor, temveč tudi za širši mednarodni prostor. Komparativni pristopi in umeščanje slovenskih primerov v širši kontekst namreč omogočajo, da monografija pomembno nagovarja tudi mednarodni znanstveni prostor. Zato je zaradi modernih pristopov in splošne aktualnosti tematike pričakovati, da bo monografija dosegla širšo skupino bralcev – od splošne javnosti do strokovne javnosti v širšem mednarodnem prostoru.

Monografija predstavlja pomemben prispevek k razvoju znanstvenega področja, zlasti znotraj humanistike in družboslovja. Avtorji monografije s svojo interdisciplinarno metodologijo odpirajo prostor za razumevanje starosti kot kompleksnega in večdimenzionalnega pojava, ki ga ni mogoče reducirati zgolj na biološke spremembe. Študija zato prinaša pomembna spoznanja, ki izhajajo iz historičnih procesov in so pomembna za razumevanje statusa, ki ga ima starost v sodobni kulturi in družbi. Spodbuja kritično razmišljanje o tem, kako družba konstruira in vrednoti starost, ter kako te konstrukcije vplivajo na življenje posameznikov. S tem ima pomemben učinek tudi izven akademskega prostora, saj nagovarja širšo javnost, odločevalce in strokovne delavce v praksi.

Iz recenzije dr. Urške Lampe

 

Finančna podpora: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije

Monografija je nastala v okviru raziskovalnega programa »Sredozemlje in Slovenija« (P6-0272), ki ga financira ARIS.