sl
Italiano
English
Na Inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper so med 4. in 7. februarjem že drugo leto zapored gostili ugledno mednarodno izobraževanje o obnovitveni rezi oljk. Izobraževanje je potekalo v okviru šole Scuola Potatura Olivo in ob sodelovanju Antonina Filippa Lonobila, priznanega italijanskega strokovnjaka za trajnostno oljkarstvo.
Izvedena sta bila tudi nadaljevalni tečaj rezi oljk (4. – 5. 2. 2026) in osnovni tečaj rezi oljk (6. – 7. 2. 2026). Skupno se je izobraževanj udeležilo okoli 100 tečajnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške, kar potrjuje velik interes za strokovno rez oljk, ki temelji na raziskavah in praksi ter pomenu mednarodnega sodelovanja in izmenjave znanja.
Pomemben del strokovne razprave v okviru dogodka je bil namenjen zajemu ogljikovega dioksida, pri čemer raziskave kažejo, da imajo tradicionalni oljčniki večjo sposobnost vezave ogljika in manjši ogljični odtis kot superintenzivni nasadi. Zaradi daljše življenjske dobe dreves, večje lesne biomase ter manj intenzivne obdelave tal, ki pomeni počasnejši razkroj organske snovi, tradicionalni oljčniki predstavljajo pomembne ponore ogljika in pomembno prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Ob tem tradicionalni oljčniki pomembno oblikujejo krajino, ohranjajo biotsko raznovrstnost in predstavljajo dolgoročno stabilnejši model rabe prostora. Z vidika ekonomike so superintenzivni nasadi lahko kratkoročno donosnejši, vendar dolgoročno prinašajo večje pritiske na okolje, tla in vodne vire. Zato v občutljivih mediteranskih okoljih, kot je slovenska Istra, ne predstavljajo trajnostne rešitve.
Strokovnjaki so namenili precej pozornosti tudi obvarovanju oljk, pri čemer so opozorili na več razširjenih, a napačnih praks. Pri boleznih, kot je pavje oko, je ključnega pomena pravočasna in preventivna zaščita listne mase, saj povzročitelj prezimi na starejših listih in se ob ugodnih razmerah hitro razširi na mlade liste. Preventivni ukrepi, izvedeni pravočasno in v skladu z razvojnimi fazami oljke – še preden se razvije nova listna masa – so bistveno učinkovitejši kot poznejše kurativno ukrepanje. To velja tudi v primerih, ko ob preventivnem ukrepanju močno okuženi stari listi odpadejo.
Zgodnje spremljanje populacije oljčne muhe ter pravočasno ukrepanje ob prvem pojavu odraslih osebkov – že v marcu – sta ključna za omejevanje začetnega porasta populacije in zmanjševanje njenega reprodukcijskega potenciala v času, ko so plodovi najbolj občutljivi za napad. Zgodnji pojav oljčne muhe je mogoče zamejiti z uporabo feromonskih vab, pri čemer se svetuje previdnost, saj so te učinkovite predvsem na večjih, strnjenih površinah; v nasprotnem primeru lahko pride do privabljanja muh iz sosednjih oljčnikov.
Razprava se je dotaknila tudi rezi oljk v zimskem in zgodnjem spomladanskem času. Rez oljk v času mirovanja (decembra in januarja) ne predstavlja tveganja za pozebo. Nasprotno pa lahko prezgodnja rez (jeseni), izvedena pred nastopom mirovanja, spodbudi vegetativno rast in povečajo občutljivost dreves na nizke temperature.
Dogodek je znova potrdil, da prihodnost oljkarstva v slovenskem prostoru temelji na znanju, znanstveno podprtih praksah in ohranjanju tradicionalnih oljčnikov, ki poleg pridelovalne vloge nosijo tudi pomembno okoljsko, krajinsko in kulturno vrednost. Na Inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper bodo tudi v prihodnje spodbujali prenos znanja in strokovne razprave, usmerjene v trajnostni razvoj oljkarstva.