Kako razviti psihološko odpornost, ki nam pomaga sprejemati boljše odločitve in vztrajati na način, ki ohranja zdravje in zadovoljstvo?
Za nami je letošnji tretji dogodek iz cikla SPOZNAJ – SProščeni POgovori o ZNAnosti, ki ga organizira Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper v sodelovanju z Gledališčem Koper. Naslov tokratnega srečanja, ki je potekalo v mali dvorani koprskega gledališča, je bil Psihološka odpornost in moč misli v vrhunskem športu ter vsakdanjem življenju.
Pogovor je vodil dr. Roberto Biloslavo, v. d. predstojnika Inštituta za vedenjsko ekonomijo (IVE) ZRS Koper. Njegovi gostje pa so bili ddr. Edvard Kolar, gimnastični trener in funkcionar Evropske gimnastične zveze ter Slovenske gimnastične zveze, dr. Matej Tušak, športni psiholog, dr. Andraž Vehovar, kajakaš, ki je osvojil srebrno medaljo na Olimpijskih igrah leta 1996 v Atlanti, in Vasilij Žbogar, najboljši slovenski jadralec vseh časov. Vsi štirje so v različnih vlogah sodelovali na olimpijskih igrah ter evropskih in svetovnih prvenstvih.
Vrhunski šport ponuja najzahtevnejši laboratorij človeške zmogljivosti, kjer o izidu pogosto odloča sposobnost, da se posameznik pod pritiskom hitro prilagodi, ohrani jasnost odločanja in vztrajnost. Psihološka odpornost ni vnaprej dana človeška lastnost, temveč dinamičen proces, v katerem posameznik skozi izkušnje in podporno okolje razvija načine spopadanja s stresom, izgubljenimi priložnostmi in nepredvidljivostjo, kar neposredno vpliva na kakovost odločitev na tekmovalni črti in v vsakdanjih izzivih.
»Ko je Petra Majdič s štirimi polomljenimi rebri na olimpijskih igrah v Vancouvru, leta 2010, osvojila bronasto medaljo, je motivacijo črpala iz vseživljenjske želje,« je pojasnil Matej Tušak, ki je najboljšo slovensko smučarsko tekačico vseh časov spremljal na poti do olimpijskega uspeha. »Vrhunski športniki se naučijo preslišati občutek bolečine in se povsem osredotočijo na to, kar hočejo. Za tem pa stoji izjemno trdo delo,« je izpostavil.
»Na dan tekme se čudeži ne dogajajo, rezultat je posledica dela več let ali celo desetletja. Kot športnik opredeliš cilj, ki ga želiš doseči, ob tem pa moraš na poti reševati težave, ki ti pridejo naproti,« je potrdil Andraž Vehovar.
»Motivacija je pomembna, a tudi to, da vztrajaš, ko ti je primanjkuje,« je dodal Vasilij Žbogar. Preko športa se po njegovih besedah človek uči, da lahko padeš, se pobereš in greš naprej. Oba športnika sta zatrdila, da sta se za preboj v prve vrste morala dolgo boriti, s čimer sta tudi utrjevala svojo psihološko odpornost; tudi te se je treba naučiti in še zdaleč ni samoumevna.




Sogovorniki so poudarili tudi pomen počitka za doseganje pozitivnih športnih rezultatov. Edvard Kolar, ki je treniral Mitjo Petkovška, enega najuspešnejših slovenskih orodnih telovadcev, je poudaril, da mora odnos med trenerjem in športnikom temeljiti na vzajemnem spoštovanju in zaupanju. »Mitjo sem moral tudi ustavljati, saj je bil prevelik perfekcionist,« je dejal.
Opozorili so tudi na rutino dela, posebej na dan tekme. »Dan nastopa na olimpijskih igrah sem podoživljal že eno leto prej,« je pojasnil Andraž Vehovar, da v ključnem trenutku ni bilo nič prepuščeno naključju. Na ta način se je lahko povsem osredotočil na svoj cilj.

Med metodami, ki spodbujajo moč misli pri doseganju športnih uspehov, je Tušak priporočil hipnozo, ostali trije govorniki pa avtogeni trening. Glede mladih športnikov so se vsi strinjali, da imajo sicer več tehnoloških pripomočkov, ki olajšajo treniranje, vendar pa predstavljajo psihološki, motivacijski in disciplinski vidik veliko večji izziv kot nekoč. O vlogi staršev pa je Vehovar podčrtal: »Moji starši so naredili največ zame tako, da se v moj šport niso vtikali. Vse odločitve so bile moje in nisem mogel nikogar drugega kriviti.«

Celoten posnetek pogovora najdete TUKAJ.
sl
Italiano
English